Na parlamentarnih volitvah 22. marca 2026 se je Slovenija soočila z doslej največjim številom poročanih nepravilnosti v volilnem procesu. Predsednik SDS Janez Janša je na tiskovni konferenci 24. marca 2026 jasno povedal:
“Toliko nepravilnosti, kot jih po tokratnih volitvah javljajo z vseh koncev, ni bilo še nikoli.”
Pri tem gre za dokazljiva dejstva, ki jih sporočajo zaupniki stranke z vseh koncev države in iz tujine.
Opozorila na nepravilnosti so bila že tudi prej, vendar se je vse močno okrepilo pod zdajšnjim vodstvom Državne volilne komisije (DVK). Komisijo vodi Igor Zorčič, nekdanji politik Golobičevega Zares in nato Cerarjevega SMC.
Med zdajšnjimi glavnimi očitki so:
- nepravilna organizacija posebnih volišč za predčasno glasovanje (združevanje več volilnih okrajev na enem mestu. Posebej izstopajo Stožice. Kršen je 4. člen Zakona o volitvah v državni zbor;
- neažurirani volilni imeniki (pozivi na volitve so prišli tudi pokojnim volivcem);
- pomanjkanje glasovnic na podeželskih voliščih in dolgotrajno čakanje na dodatne;
- odnašanje volilnih skrinjic med glasovanjem;
- sesutje spletne strani DVK;
- problemi z glasovanjem po pošti, zlasti iz tujine (že odprti paketi glasovnic iz ambasad, nekateri Slovenci v tujini niso prejeli glasovnic).
Janez Janša je posebej izpostavil, da rezultat predčasnega glasovanja ni verodostojen in ga ne bi smeli upoštevati pri končni razdelitvi mandatov. SDS je vložila ugovore na volilne komisije v sedmih od osmih volilnih enot in napovedala uporabo vseh pravnih sredstev. Stranka ne izpodbija celotnega izida volitev, temveč predvsem del, povezan s predčasnim glasovanjem. Volilne komisije so vse ugovore zavrnila.
Strokovna podpora iz vrst nekdanjega člana DVK
Močan strokovni argument je dodal dr. Marko Kambič, pravnik in nekdanji član Državne volilne komisije (v mandatih 2012–2016 in 2020–2024, imenovan s strani Državnega zbora). V članku “Zakonitost volišč in pravna država – ko Državna volilna komisija postane zakonodajalec”, objavljenem v reviji Pravna praksa, je podrobno analiziral kršitve volilne zakonodaje pri določanju posebnih volišč za predčasno glasovanje. (vir)
Kambič navaja, da sta DVK in nekateri podrejeni volilni organi ponovno kršili Zakon o volitvah v državni zbor. Namesto spoštovanja zakona je komisija v praksi prevzela vlogo zakonodajalca z interpretacijami, ki niso v skladu z veljavno ureditvijo. Kot dolgoletni član DVK je želel s člankom strokovni in laični javnosti predstaviti dejstva, okoliščine in razsežnosti nezakonitega delovanja volilnih organov. Janša je članek javno podprl in ocenil, da gre za zavestno kršitev zakona, ki je »zrelo za kazenski pregon«.
Ne glede na politične interpretacije Kambičev članek kaže na resen sistemski problem. Če volilni organ sam sebi dovoli spreminjati pravila igre z interpretacijami, ki presegujejo zakonske okvire, potem pravna država ni več samoumevna. Ponavljajoče se kršitve (ne prvič) kažejo na potrebo po jasnejši zakonski ureditvi predčasnega glasovanja in močnejšem nadzoru nad DVK.
Ko se pojavijo dvomi o voliščih, imenikih, hrambi glasovnic in delovanju komisije, je to alarm za vse politične akterje.
Kako naprej?
- Pravna pot: SDS in drugi lahko nadaljujejo z vložitvami pritožb. Če bo Ustavno sodišče ali Državni zbor presodilo kršitve, bi to lahko vplivalo na del rezultatov (teoretično celo na razveljavitev predčasnega glasovanja, kar bi stvari precej spremenilo).
- Zakonske spremembe: Ne glede na izid pritožb je nujno, da naslednji državni zbor temeljito uredi volilno zakonodajo – predvsem pravila za posebna volišča, predčasno glasovanje in nadzor nad DVK.
- Transparentnost: Priporočljivo bi bilo javno objavljanje vseh zapisnikov, video nadzor volišč (kjer je mogoč) in neodvisen nadzor.
Volitve 2026 so pokazale, da Slovenija potrebuje bolj robusten volilni sistem, ki ne pušča prostora za dvome.
Adriana H. Lampe
