Glavna ovira za Belo krajino ostaja južni krak tretje razvojne osi (hitra cesta Novo mesto – Metlika/Črnomelj). Kljub sodnim postopkom, ki so v mandatu 2022–2026 dvakrat razveljavili gradbena dovoljenja (zadnjič julija 2025 zaradi protiustavne uredbe o hrupu), odhajajoča vlada pod vodstvom Svobode ni zagotovila preboja.
Do marca 2026 gradnja na jugu ni stekla, dokumentacija za odseke proti Metliki pa je še vedno v pripravi.
Tudi za naprej ni konkretnih rokov za začetek gradnje
Za južni del (Novo mesto – Maline – Metlika/Črnomelj, vključno s predorom pod Gorjanci) v programu Svobode, ki je sicer izredno skromen, in javnih nastopih Svobode ni konkretnih rokov za začetek gradnje.
Projekt ostaja v fazi priprave dokumentacije, reševanja sodnih postopkov in okoljske presoje.
Svoboda ga sicer omenja kot del celotne tretje razvojne osi, a brez obljube o hitrem začetku. Roki v proračunskih načrtih so šele od 2028 dalje.
Stanje projekta v mandatu 2022–2026
Državni prostorski načrt (DPN) za odsek od Novega mesta do Malin je bil sprejet že 2012, za odsek od Malin do Metlike/Črnomlja pa 2017. Kljub temu gradnja ni stekla. Vlada Goloba je v tem delu napredka skoraj ni bilo.
Domnevno glavni razlogi:
- Sodni postopki (tožbe civilne iniciative 3ROS-jug proti gradbenim dovoljenjem na dolenjskem delu),
- Dolgotrajne okoljske presoje in birokratski postopki, P
- očasna priprava projektne dokumentacije za odseke proti Beli krajini (npr. od Revoza do Malin še ni bilo izdelane polne dokumentacije za predor skozi Gorjance).
Leta 2025 je ministrstvo za naravne vire in prostor sicer začelo postopek za integralno gradbeno dovoljenje za odseke od Osredka (Novo mesto) do Malin, vendar brez začetka gradnje. Razloge kot domnevne navajamo zato, ker se je Svoboda, ki tako povzema program Levice, aprila 2022 pred Glasom ljudstva in Jašo Jenullom zavzela za moratorij na gradnjo cest.
Gradnja 3. razvojne osi se je v iztekajočem se mandatu Golobove vlade začela le na severnem delu tretje razvojne osi (proti Koroški), ne pa na jugu, na Dolenjskem in proti Beli krajini.
Tudi obvoznice Novega mesta (zahodna in druge) so ostale v fazi načrtovanja ali priprave dokumentacije – brez aktivne gradnje.
Lokalni prebivalci, gospodarstveniki in opozicija so večkrat opozarjali, da je Bela krajina (skupaj z Dolenjsko in Kočevsko) za to vlado ni bila prioritetna. Kritike so šle v smeri, da koalicija (Svoboda + SD + Levica) daje prednost okoljskim vidikom, javnim protestom in drugim regijam, medtem ko jugovzhod ostaja zapostavljen.
Zakaj je to pomembno za Belo krajino?
Slaba cestna povezava otežuje:
- Gospodarski razvoj (podjetja, turizem, izvoz),
- Dostop do zdravstva in storitev v Novem mestu/Ljubljani,
- Vsakodnevno življenje prebivalcev (dolgi časi vožnje, zastoji).
Bela krajina je zaradi tega pogosto opisana kot “regija druge kategorije” v primerjavi z bolj razvitimi deli Slovenije.
Načrti Svobode za naprej
Gibanje Svoboda ima gradnjo tretje razvojne osi v svojem programu za mandat 2026 dalje, vendar z jasnim poudarkom na severnem delu (proti Koroški) in manj konkretnimi zavezami za južni del (proti Beli krajini in Metliki/Črnomlju).
Za južni del (Novo mesto – Maline – Metlika/Črnomelj, vključno s predorom pod Gorjanci) v programu in javnih nastopih Svobode ni konkretnih rokov za začetek gradnje. Projekt ostaja v fazi priprave dokumentacije, reševanja sodnih postopkov in okoljske presoje. Svoboda ga sicer omenja kot del celotne tretje razvojne osi, a brez obljube o hitrem začetku – roki v proračunskih načrtih so šele od leta 2028 dalje.
Južni del Novo mesto vzhod in Bela krajina tako ostajata v ozadju. Podobno je tudi s hitro cesto od Škofljice do Kočevja in dalje proti južni meji.
M. D.
