53-odstotno povečanje nedopustno čakajočih na zdravstveno storitev. Več kot 20.000 otrok brez pediatra. Kar 230.000 žensk brez izbranega ginekologa. Skoraj 120.000 odraslih brez družinskega zdravnika. To so najnovejši podatki Inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki kažejo na porazno državno politiko v zdravstvu v zadnjih štirih letih in zaskrbljujočo sliko slovenskega zdravstva, kjer pacienti vse bolj postajajo zgolj še številke.
Pogledali smo, kje smo v slovenskem javnem zdravstvu po štirih letih mandata, ki se zaključuje. In podatki so milo rečeno zaskrbljujoči.
Septembra 2022 je, preračunano po novi metodologiji zbiranja podatkov, ki se je vmes spremenila, na preglede, posege in operacije z napotnico “redno”, nedopustno dolgo čakalo dobrih 83.000 ljudi, februarja letos pa nekaj manj kot 90.000 ali sedem odstotkov več.
Čakajočih z napotnico “hitro” je bilo pred štirimi leti 71.000, trenutno jih je nekaj več 127.000 ali kar 79 odstotkov več. Čakajočih z napotnicami “zelo hitro”, ko bi moral torej bolnik priti do zdravnika v največ 30 dneh, je bilo pred štirimi leti 22.000, po zadnjih podatkih jih čaka 52.000, torej kar 135 od več, kažejo podatki NIJZ. Ob tem velja omeniti, da je vlada Roberta Goloba avgusta 2024 čas, ko se šteje, da nekdo na storitev čaka nedopustno dolgo, administrativno s 14 dni podaljšala na 30 dni. V kolikor bi ostala stara ureditev, bi bilo torej nedopustno čakajočih z napotnico “zelo hitro” še bistveno več.
Najbolj zaskrbljujoče je, da je trenutno brez družinskega zdravnika skoraj 120.000 odraslih, od teh jih je 30.000 oskrbo našlo v tako imenovanih ambulantah za neopredeljene. Brez pediatra je več kot 20.000 otrok, 230.000 žensk je brez ginekologa.
A. V.
