Slovensko gospodarstvo je leta 2021 doseglo enega najvišjih skokov v svoji novejši zgodovini. Po globokem padcu v času pandemije je bruto domači proizvod (BDP) realno zrasel za 8,4 odstotka, kar je pomenilo močno okrevanje po zaprtju javnega življenja in omejitvah gospodarstva. Toda že v naslednjih letih je sledilo izrazito ohlajanje rasti – in to kljub temu, da se je epidemija covida-19 uradno zaključila leta 2022.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je gospodarska rast leta 2022 upadla na 2,7 odstotka. Čeprav so bile zdravstvene omejitve povsod po svetu odpravljene, podjetja pa so lahko poslovala brez epidemičnih zavor, se visoka dinamika iz leta prej ni ponovila. Na rast so začeli vplivati dražji energenti, negotovost na mednarodnih trgih in upočasnjevanje izvoza, vlada Roberta Goloba pa ni našla recepta, da bi podivjano inflacijo ustavila.
Trend umirjanja se je nadaljeval tudi leta 2023, ko je bruto domači proizvod (BDP) zrasel za 2,4 odstotka. Gospodarska aktivnost je bila občutno šibkejša kot v obdobju popandemičnega zagona. Domača potrošnja je bila zadržana, investicije pa niso dosegle ravni, ki bi lahko nadomestila izgubljeni tempo.
V letu 2024 se je rast dodatno znižala na okoli 1,7 odstotka, kar pomeni, da je bila skoraj petkrat nižja kot v rekordnem letu 2021. Slovenija se je tako znašla v obdobju pod povprečno dinamiko, primerljivo z upočasnjevanjem širšega evropskega gospodarstva, na kar opozarja tudi Evropska komisija v svojih napovedih.
Realna rast BDP Slovenije v letu 2025 je po prvi uradni oceni Statističnega urada RS (SURS), objavljeni 16. februarja 2026, znašala 1,1 %.
Podatki kažejo, da leta Golobove koalicije niso prinesla novega razvojnega zagona, namesto tega smo priča dolgemu trendu gospodarskega ohlajanja.
Ekonomisti opozarjajo, da so razlogi danes bolj strukturne narave: upočasnjevanje izvoza na ključne trge, višji stroški dela in energije ter zmanjšana investicijska aktivnost. Po rekordni rasti leta 2021 se je tako slovensko gospodarstvo znašlo v obdobju precej bolj umirjene – in v primerjavi z izhodiščem celo strmoglavljene – rasti, ki odpira vprašanja o prihodnji konkurenčnosti in razvojni strategiji države. Golobova vlada pa očitno ni tista, ki bi lahko trende obrnila navzgor.
Podatki, ki kažejo na jasno viden kontinuiran zdrs gospodarske rasti:
- 2021: 8,4 %
- 2022: 2,7 %
- 2023: 2,4 %
- 2024: 1,7 %
- 2025: 1,1 %
Podatki o gospodarski rasti Slovenije v letih od 2021 do 2025:
Zakaj je gospodarska rast tako pomembna?
Gospodarska rast (rast BDP-ja) je pomembna predvsem zato, ker neposredno vpliva na materialno blaginjo ljudi in možnosti družbe kot celote. Rast pomeni: višji življenjski standard, več delovnih mest in nižjo brezposelnost, lažje financiranje javnih storitev, zmanjševanje revščine, več sredstev za reševanje velikih izzivov. Ko ljudje čutijo, da se življenje izboljšuje (višje plače, boljše možnosti za otroke), je družba običajno bolj stabilna, manj je populistov in ekstremizma.
Primer: Stalna 2–3 % rast na leto pomeni, da se na približno vsakih 25 let materialni standard podvoji.
V primeru nične rasti plače stojijo, javne storitve slabšajo, dolgovi rastejo.
Pri dolgotrajni recesiji (nazadovanju) smo priča padcu plač, množični brezposelnosti in rezanju socialnih pravic.
Gospodarska rast je sredstvo, s katerim si družba lahko privošči več blaginje, varnosti, zdravja in svobode izbire za večino ljudi. Brez nje je zelo težko izboljševati življenje – sploh v starajoči se in zadolženi družbi, kot je današnja Slovenija.
A. V.
