Mirna: Vlada z novo koncesijo za širitev kamnoloma roženca

Vlada je na 191. redni seji 10. februarja 2026 sprejela uredbo, s katero je RHI Magnesita KREMEN, podjetju v polovični češki lasti, podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine roženec v območju kamnoloma Jersovec IIb v občini Mirna. Gre za širitev obstoječega kamnoloma (kopa) Jersovec II. Podjetje bo moralo pridobiti več soglasij in dovoljenj, preden lahko začne ali nadaljuje dela v širjenem območju Jersovec IIb.

Predlog za podelitev koncesije je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor, vlada je uredbo sprejela na seji, v času obiska Gorenjske.

Koncesija zajema do 418.701 kubičnih metrov roženca, površino približno 9,8 hektarja, trajanje 47 let z možnostjo podaljšanja ter izkoriščanje do globine okoli 280 metrov nadmorske višine. Ker gre za širitev obstoječega pridobivalnega prostora roženca za jeklarne in cementarne. Koncesija ni bila podeljena na javnem razpisu. Zakon o rudarstvu sicer omogoča dodelitev koncesij brez javnega razpisa v primeru, ko naj bi se preprečevalo zamude in ohranjalo kontinuiteto za strateško surovino (roženec za jeklarne, cementarne itd.).

Nahajališče roženca se nahaja na hribu Jersovec, 1,5 km južno od Mirne na Dolenjskem, med dvema potokoma: Lanšpreščico in Gomilščico. Celotno območje je razdeljeno na Jersovec I (že izkoriščen kop in kjer ostajajo le infrastrukturni objekti za separacijo), Jersovec II, (kop v fazi pridobivanja) in Jersovec III (raziskano ležišče). (vir)

Kaj je roženec in vpliv na zdravje ljudi?

Roženec (znanstveno ime chert ali kremenjak) je trda, drobnozrnata silikatna kamnina, ki je v Sloveniji uvrščena med nekovinske mineralne surovine za predelovalno industrijo. Glavna sestavina je kremen (SiO₂ – silicijev dioksid) v zelo finem, mikrokristalnem ali kriptokristalnem stanju. Pogosto vsebuje manjše primesi železovih oksidov, gline ali organske snovi, kar mu daje barve od sive, bele, rjave do črne. Je osnova za ognjevarne izdelke v težki industriji. V Sloveniji je roženec ena redkejših pridobivanih nekovinskih surovin,  trenutno je aktivno le nahajališče Jersovec.

Roženec ni nevaren v trdni obliki ali pri običajnem stiku. Nevarno pa je vdihavanje njegovega drobnega prahu, kar je ena najresnejših poklicnih nevarnosti v rudarstvu in kamnoseštvu – primerljivo z azbestom ali premogovim prahom. Z dobrimi varnostnimi ukrepi se tveganje lahko močno zmanjša na minimum, brez njih pa lahko privede do hudih, neozdravljivih bolezni.

Podjetje Kremen

Po podatkih Ajpesa je RHI Magnesita KREMEN s sedežem na naslovu Dolenje Mokro Polje v občini Šentjernej v 50-odstotni lasti češke družbe RHI Magnesita N.V., Velke Opatovce, in v polovični lasti družbe Kremen, d. o. o., iz Dolenjega Mokrega Polja. Direktorja sta dva, in sicer Ludwig Kofler Markus iz Avstrije in Bojan Damjanović iz Ljubljane.

Leta 2024 je imelo podjetje nekaj manj kot 1,8 milijona evrov prihodkov, 15 zaposlenih (na podlagi delovnih ur) in skoraj 300 tisoč evrov dobička. (vir: Ajpes)

Glede na vladno obrazložitev koncesija pomeni nadaljnjo industrializacijo območja Jersovca, hkrati pa odpira vprašanja vplivov na okolje in lokalni prostor, ki bodo predmet okoljskih postopkov in nadzora v prihodnjih letih.

Iz poslovnega poročila družbe za leto 2024 je razvidno, da se je družba se je od ustanovitve do 6. marca 2024 imenovala P-D KREMEN d.o.o. in bila odvisna družba družbe KREMEN d.o.o. s sedežem v Dolenjem Mokrem Polju 40, Šentjernej ter družbe P-D Refractories CZ a.s. iz Češke. 23. oktobra 2023 je RHI Magnesita s sedežem na Dunaju prevzela dejavnost ognjevzdržnih izdelkov skupine P-D Refractories. P-D Refractories CZ a.s. se je preimenoval v RHI Magnesita Czech Republic a.s. dne 19. januarja 2024, P-D KREMEN d.o.o. pa se je preimenoval v RHI Magnesita KREMEN d.o.o., dne 6. marca 2024.

Kaj in kje je Jersovec II?

Jersovec II je pridobivalni prostor (kamnolom/peskokop) za pridobivanje roženca (kvarcita/cherta), ki se nahaja v občini Mirna na Dolenjskem. Leži v katastrski občini Brezovica, približno v gričevnatem območju Mirnske doline/Mirnskega gričevja, v bližini naselij kot so Mokro Polje, Praprotnica, Rodine ali Mirna. Surovino pridobivajo in separirajo že od leta 1954 (prvotno Jersovec I, kasneje II in zdaj širitev IIb).

Ključna soglasja, ki jih morajo pridobiti za širitev kamnoloma (obvezna na podlagi uredbe in splošne zakonodaje):

• Okoljevarstveno soglasje (najpomembnejše) – izda Agencija RS za okolje (ARSO). To vključuje presojo vplivov na okolje (PVO), če je potrebna (za take širitve običajno je).
• Pridobitev okoljevarstvenega soglasja – eksplicitno navedeno v uredbi kot obveznost.
• Izvedba presoje vplivov na okolje (PVO) – če projekt presega mejne vrednosti (po Uredbi o presoji vplivov na okolje), kar za rudarske širitve pogosto velja. Za podoben projekt Jersovec IIb je ARSO že leta 2021 izdal sklep o PVO (verjetno bo potreben nov ali dopolnjen).
• Naravovarstvena soglasja/smernice – Zavod RS za varstvo narave (že omenjene smernice iz aprila 2025 v uredbi).
• Vodno soglasje – če vpliva na vode (ARSO).
• Revidirani rudarski projekt – potrdi ministrstvo za naravne vire in prostor.
• Elaborat o zalogah – izdelati v 1 letu po podpisu koncesijske pogodbe.
• Soglasja za varnost pri delu in druge obveznosti (npr. hrup, prah).

Kako to poteka v praksi?

1. Podjetje podpiše koncesijsko pogodbo z državo (po uredbi).
2. Nato vloži vloge za zgoraj navedena soglasja/dovoljenja.
3. Šele po pridobitvi vseh (zlasti okoljevarstvenega soglasja) lahko začne dejansko kopati v širjenem delu.
4. Če katero koli manjka, dela ne smejo začeti – sicer grozi inšpekcija in globe.

To je standardno za vse rudarske koncesije v Sloveniji – uredba samo “odpre vrata”, okoljski in drugi postopki pa so obvezni varovalke. Za ta konkreten primer (širitev obstoječega) je verjetno že del postopkov opravljen (npr. starejša PVO), za novo širitev pa bodo morali osvežiti ali pridobiti nova.

Uredba je že objavljena v Uradnem listu RS št. 11/2026. Sporočilo po seji vlade je bilo naslednje: