- Trenutna stopnja DDV na večino živil trenutno znaša 10 odstotka (v Sloveniji 9,5 odstotka).
- To stopnjo bodo prepolovili na nekaj manj kot 5 odstotkov.
Zakaj to počnejo? Glavni cilj je znižanje inflacije in olajšanje bremena gospodinjstvom, saj so cene hrane v zadnjih letih močno narasle. Po ocenah bi popolna prepolovitev DDV na živila lahko enkratno znižala inflacijo za približno 0,5 odstotne točke. Kar je veliko.
Cenejša bodo osnovna živila, kot so:
- kruh, mleko, jajca, meso
- sveže sadje in zelenjava
- osnovne testenine, riž, olje ipd.
Ne bo veljalo za alkoholne pijače, luksuzna živila ali pripravljene jedi.
Kako bodo to financirali? Izpad prihodkov (ocenjuje se na več sto milijonov evrov letno) bodo pokrili z novo dajatvijo na nerazgradljiv plastiko in dodatno paketno dajatvijo za pošiljke iz tretjih držav (npr. iz Kitajske – Temu, Shein itd.)
Avstrijski trgovci in potrošniške organizacije odločitev njihove vlade pozdravljajo in zagotavljajo, da bodo znižanje prenesli v cene.
Se pa tudi v Avstriji najdejo takšni, ki znižanju davka in pocenitvam hrane nasprotujejo, po njihovem je “ukrep prepolovitve DDV drag”.
Torej, če nakupujete v Avstriji (in takšnih je iz Slovenije čedalje več), si lahko od poletja 2026 naprej obetate opazno cenejši nakup osnovnih živil v supermarketih. To je trenutno eden najodmevnejših protinflacijskih ukrepov v Evropi!
Slovenska vlada nižjemu davku nasprotuje
V Sloveniji je trenutno stopnja DDV na osnovna živila še vedno 9,5 odstotka. To je enotna stopnja za praktično vso hrano za ljudi. Za razliko od Avstrije, slovenska vlada nižjemu davku nasprotuje. Nedavno so v državnem zboru obravnavali predlog, po kateremm bi za košarico najosnovnejših živil (kruh, mleko, meso, jajca, sadje/zelenjava, moka, olje …) davek znižali. Za nižji davek so glasovali v NSi in SDS, koalicija (Svoboda, SD in Levica) je bila proti. Glavni argument proti je bil, da bi bil “izpad proračunskih prihodkov okoli 100 milijonov evrov letno”.
100 milijonov evrov letno več bi ostalo državljanom. In bili so proti. Podoben izgovor kot v Avstriji: “Ukrep bi bil drag!” V državno blagajno se bi steklo premalo denarja.
No, v Avstriji niso uspeli. Za slovensko vlado pa lahko rečemo, da državljanom ne privošči cenejšega kosila, otrokom pa ne cenejših malic.
M. D.





































