Podatki Statističnega urada RS pokažejo, da revščina v Sloveniji pod vladajočo koalicijo (Svoboda, SD in Levica) narašča. Pod pragom tveganja revščine, ki je pri 981 evrih mesečnega dohodka na osebo, živi 276 tisoč ljudi ali 33 tisoč več kot leta 2021. S tvegnjem socialne izključenosti živi že 302 tisoč državljanov ali 27 tisoč ljudi več kot leta 2021.
Slednje pomeni, da je lani pod pragom revščine oziroma živi v reščini že vsak sedmi do osmi državljan, vsak sedmi pa je na meji tega.
Leta 2021 je bila stopnja tveganja revščine 11,7 odstotka, leta 2024 je bila višja za 5,1 odstotka in je znašala 13,2 odstotka. Stopnja revščine pod vlado Roberta Goloba narašča iz leta v leto.
Naslednji kazalnik, ki kaže na kakovost bivanja v državi, je tveganje socialne izključenosti. Leta 2021 je bila stopnja 13,2-odstotna, lani že 14,4-odstotna. Temu primerno se je povečalo število oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. Leta 2021 je bilo takšnih 275 tisoč, v letu 2024 pa že 302 tisoč, kar je 27 tisoč več ljudi kot leta 2021.
Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je bil lani 981 evrov. To pomeni, da bi morala oseba mesečno prejeli 981 evrov dohodka, da bi lahko normalno preživela mesec, če povemo pregovorno. Podatki za leto 2025 še niso objavljeni.
Podatki o revščini in socialni izključenosti, po letih
Vir: SURS
Leta 2021 je vlado vodil Janez Janša, po junij 2022 to vodi Robert Golob.
Prag tveganja revščine je uradni statistični kazalnik, ki se uporablja v Sloveniji in EU za merjenje relativne revščine. Pomeni mejo, pod katero je razpoložljivi dohodek gospodinjstva tako nizek, da osebe v njem tvegajo revščino (v smislu socialne izključenosti in nižjega življenjskega standarda v primerjavi z drugimi).
Stopnja tveganja socialne izključenosti pa je ključni evropski kazalnik (Eurostat in SURS), ki meri delež prebivalcev, izpostavljenih vsaj enemu od tveganj: življenje z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom tveganja revščine; nezmožnost privoščiti si vsaj 7 od 13 osnovnih dobrin/storitev (npr. plačilo računov, ogrevanje, meso vsaj vsak drugi dan, dopust, internet itd.).
Vir: Statistični urad RS (Podatkovna baza SiStat)
M. D.
