Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora za obravnavo Predloga priporočila Vladi RS v zvezi z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.
Spomnimo. 4. avgust 2023 je zaznamoval Slovenijo s katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele 183 občin, poškodovale skoraj 13.000 stavb in uničile velik del infrastrukture. Življenja je izgubilo sedem ljudi, več sto družin pa je ostalo brez domov.
Skupna ocena škode je dosegla tri milijarde evrov. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec Jožef Jelen, je vlada obljubljala “najhitrejšo obnovo v zgodovini”, a je realnost drugačna. Dve leti kasneje številne družine še vedno živijo v kontejnerjih, pri sorodnikih ali v nevarnih hišah. Postopki trajajo nerazumno dolgo, ljudje pa so ujeti v birokratski labirint, kjer se morajo za pomoč, ki jim pripada, skoraj prosjačiti.
Vlada Roberta Goloba se rada pohvali z obljubami, a na terenu je drugače:
- Obnova domov in infrastrukture poteka prepočasi,
- prizadeti naletijo na zapletene postopke in administrativne ovire,
- občine so obravnavane neenakopravno,
- o preventivnih ukrepih za prihodnje poplave pa se skoraj ne govori.
“Žal so šle obljube predsednika vlade popolnoma v nasprotno smer. Slišimo celo da prihaja do hitrejšega umeščanja v prostor, če nisi poplavljen, kot če si poplavljen,” je povedal poslanec Jelen.
Še huje – primeri družin iz Savinjske doline in Koroške kažejo, da so bile obljube države pogosto prelomljene, nekateri pa so bili celo prisiljeni prositi za pomoč dobrodelne organizacije.
Bernarda Kranjc iz Luč, ki je s svojo družino pred dvema letoma čez noč izgubila dom, je za RTV SLO opisala, kako težko je čakanje na rešitve: “Za nami sta dve leti živčne vojne, še vedno nimamo kupljene parcele. Čim prej bi bili radi na svojem, a se postopki vlečejo, birokratski mlini res dolgo meljejo.”
V podobnem položaju se je znašla šestčlanska družina Irmančnik iz Zgornje Savinjske doline. Najprej jim je država zagotovila, da bo njihova poplavljena hiša porušena in da bodo dobili nadomestno gradnjo. Po enem letu pa je prišla nova odločitev, da do nadomestne gradnje niso več upravičeni, ampak naj bi prejeli le del sredstev za sanacijo hiše. Sprva naj bi to znašalo 60 odstotkov, po dveh letih pa je pomoč padla na zgolj 17.000 evrov.
Poseben primer neučinkovitosti je tudi občina Mengeš, kjer več kot 180 otrok še vedno obiskuje vrtec v kontejnerjih.
“Upamo, da bo vladna koalicija prisluhnila težavam ljudi na terenu, saj je čas, da se stvari uredijo,” je bil kritičen Jožef Jelen. Zato Poslanska skupina predlaga, da Državni zbor RS na izredni seji sprejme priporočila, s katerimi bo naložil vladi, da:
- do konca leta 2025 pripravi in sprejme Državni prostorski načrt za poplavljena območja,
- določi točno število nadomestitvenih gradenj za prizadeta gospodinjstva,
- v treh mesecih razreši vse postopke glede odškodnin in zagotovi izplačila,
- poenostavi postopke dokazovanja porabe predplačil in zagotovi pravno varnost prizadetim.
Vlada doslej ni opravila svoje naloge – ni zaščitila ljudi, ni zagotovila varnih domov in ni zagotovila ustreznih protipolavnih ukrepov. “Žal je v vladi Roberta Goloba tako in to je žalostno,” je zaključil poslanec Jelen.
Posnetek novinarske konference je dostopen na povezavi: https://we.tl/t-qZspprsnSt
M. D.
