Tri leta po hudi delovni nesreči v Melaminu je družina enega od smrtno ponesrečenih delavcev, ki naj bi bil po mnenju podjetja odgovoren za nesrečo, prejela tožbo. “Ko človek misli, da ga ne more nič več vznemiriti, ga doleti še novo razočaranje – tokrat ne od usode, ampak od ljudi,” so se na vloženo tožbo danes z daljšim zapisom odzvali svojci.
“Upam, da nihče v življenju ne občuti izgube sina in izgube zaupanja v sočloveka hkrati,” so se na tožbo odzvali svojci. Trdijo, da se je Melamin za tožbo odločil v interesu moči oziroma lastne zaščite.
Zakaj točno se je Melamin odločil za tožbo, sicer ne vedo. “Lahko le ugibamo, da se oklepajo vsega, kar bi lahko zavarovalo njihove položaje ali utišalo odgovornost. A pri tem pozabljajo na nekaj temeljnega – na etiko, pieteto, spoštovanje do umrlih in živih,” so zapisali.
Sprašujejo se, kako lahko takšno vodstvo vodi ostale zaposlene, ki predano in skrbno opravljajo svoje delo. Po njihovem mnenju je odločitev Melanina dokaz, da zaposleni v primeru nesreče ne morejo računati na podporo vodstva.
“Kako je mogoče, da se nekdo, ki vodi podjetje, odloči vložiti tožbo zoper svojce umrlega? Kako lahko soglašajo s tem, da se bolečina staršev, brata in partnerke poglablja v sodnih dvoranah, kjer se ne bo sodilo zgolj o evrih, temveč o človečnosti?” svojci sprašujejo tudi nadzornike in lastnike Melamina. “Ali res nihče med vami ne začuti, da je bilo storjeno nekaj, kar presega meje sprejemljivega?” Trdijo, da so se s tišino postavili na stran direktorja, pričakovali pa bi vsaj človečnost.
Svojci so pismo zaključili s priznanjem, da jih v sodnih dvoranah čaka “boleča in dolga pot”. “Namesto da bi v miru doma žalovali in iskali moč, bomo prisiljeni znova in znova odpirati rano, ki ni nikoli dobila priložnosti, da bi se zacelila,” so zapisali.
A. V.
