Policijska statistika kaže, da je v Sloveniji največ kaznivih dejanj v tistih občinah, kjer živijo Romi. Ti v svojih občinah po podatkih nekaterih županov zagrešijo tudi do 80 odstotkov vseh kaznivih dejanj. “Gre res samo za posameznike iz te skupnosti, ali gre za način delovanja precejšnega dela romske skupnosti?” se ob omenjeni statistiki sprašujejo v Ljudski iniciativi Šentjernej, ki je pred kratkim v Šentjerneju pripravila protest proti nasilju, ki ga zagrešijo Romi.
Statistični podatki kažejo, da so občine z večjim deležem romskega prebivalstva med tistimi z nadpovprečnim številom kaznivih dejanj. Po podatkih policije in državne statistike gre največkrat za premoženjska kazniva dejanja, kot so tatvine, vlomi in poškodovanja tuje lastnine.
V občinah, kot so Krško, Novo mesto, Trebnje in Črnomelj, ki imajo večje romske skupnosti, policija vsako leto obravnava več primerov kaznivih dejanj kot v sosednjih občinah brez večjega romskega prebivalstva, je pokazala raziskava Inštituta za etnične študije.
Policija sicer krepi prisotnost na terenu in si prizadeva za več sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, pri tem pa pogreša predvsem ustrezne spremembe zakonodaje, kar je nedavno v državnem zboru na komisiji za peticije opozoril tudi predstavnik policije.
Vlada pa nasprotno resnejših sprememb zakonodaje ne načrtuje. V strankah vladne koalicije namreč večinoma prevladuje prepričanje, da stvari niso tako resne, kot naj bi želeli prikazati nekateri, in da gre predvsem za poskuse nagajanja opozicije koaliciji. Tako resnejših premikov v mandatu te vlade prebivalci občin, ki se dnevno srečujejo z romskim nasiljem, ne morejo pričakovati.
A. V.
