V sedanji vladni koaliciji je pač tako, da se stvari, ki jih želijo prikriti ali skriti pred javnostjo izpeljejo sredi dopustov, ko medije spremlja najmanj ljudi, pa tudi novinarji imajo dopuste.
Te dni se je očitno odvila največja korupcijska afera v samostojni Sloveniji, izvedla pa sta jo kar predsednik vlade Robert Golob in namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) David Lapornik. Osnovna novica pa je seveda preprosta. Ta pravi, da je vlada konec julija na mesto okrožnega državnega tožilca imenovala Davida Lapornika. Nič posebnega bi rekli, toda izza tega se dejansko skriva veliko več, a pojdimo po vrsti.
Kdo je David Lapornik in kaj je delal do sedaj
David Lapornik je namestnik predsednika KPK. KPK pa je tista institucija v Sloveniji, ki odloča o tem ali je neko ravnanje koruptivno ali ni, če ugotovi, da je koruptivno izreče globo in naloži določene ukrepe, če pa ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, pa zadevo odstopi policiji. Na KPK o vsem tem dejansko odloča tričlanski senat, v katerem so predsednik KPK in dva njegova namestnika. V tem trenutku so to Robert Šumi, David Lapornik in Tina Divjak.
David Lapornik je imel do sedaj na mizi vsaj dva primera suma korupcije, kjer je bil osumljenec sam predsednik vlade Robert Golob. Prvi primer je primer suma nezakonitega pritiska na Tatjano Bobnar, nekdanjo notranjo ministrico, in Boštjana Lindava, nekdanjega generalnega direktorja policije, v zvezi s tako imenovanim čiščenjem »janšistov« v policiji. Drugi primer pa je sum korupcije v zadevi »Karigador«, kjer je predsednik vlade Robert Golob brezplačno dopustoval v vili poslovneža Subotiča, ki ga je prav njegova vlada imenovala v nadzorni svet Splošne bolnice Celje in nadzorni svet Psihiatrične klinike Ljubljana. Oba primera sta bila in sta še na mizi Davida Lapornika, ki je torej odločal o tem ali je Robert Golob ravnal koruptivno ali ne.
Posledice odhoda Davida Lapornika
Posledice odhoda Lapornika so seveda večje kot si misli splošna javnost. V primeru Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava je zadeva od trenutka odhoda Davida Lapornika iz KPK ustavljena, saj se je predsednik KPK Robert Šumi že izločil iz postopka, zaradi poznanstva z Bobnarjevo, druga namestnica predsednika KPK Tina Divjak pač ni senat in sama o tem ne more odločiti. Ta zadeva bo torej z odhodom Davida Lapornika do imenovanja najmanj novega podpredsednika KPK ustavljena. Tudi sicer kaže spomniti, da sta David Lapornik in Tina Divjak o tem do sedaj odločala že leto in pol in seveda nista odločila.
Kar pa se tiče zadeve »Karigador« ta lahko teče dalje, saj jo lahko vodita Robert Šumi in Tina Divjak, vsaj uradno, a kot kaže se njima nič ne mudi, tako kot se leto in pol ni mudilo Davidu Laporniku v zadevi Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava.
Ob tem ni zanemarljiv podatek, da je David Lapornik, že v času prejšnje vlade, kandidiral za delegiranega tožilca iz Slovenije v EU, a za to funkcijo ni bil izbran.
Kaj pomeni izločanje iz odločanja v KPK – kdo je varen
V zadevah KPK odloča senat, v katerem so predsednik in dva namestnika predsednika KPK. V preteklosti smo že imeli primere, ko so bili vsi trije ali vsaj dva od njih pred tem zaposleni v policiji. Ker senat odloča v obliki vseh treh in ker je po zakonu možno izločanje, je jasno, da so bili v preteklosti na varni strani radarja praktično vsi, ki so bili zaposleni v policiji. Tudi jaz. Toda to ni sprejemljivo. Zakon mora predvideti tudi take situacije.
Zakaj je odhod Davida Lapornika mati vseh korupcijskih afer
Najprej nekaj dejstev. KPK je po zakonu povsem neodvisna institucija. Vlada RS je seveda izvršilna veja oblasti, katere del je tožilstvo. Da tožilstvo ni del sodne veje oblasti, ampak del izvršilne veje oblasti, torej vlade, tako je že pred leti odločilo Ustavno sodišče. Tega se je v postopku kandidature za okrožnega tožilca povsem jasno zavedal David Lapornik. Da je postopke imenovanja vodilo pravosodno ministrstvo, me seveda ne prepriča, to je lahko pravljica za otroke, za kandidaturo je gotovo vedel tudi Robert Golob. Dobro se je torej zavedal, da odhod Davida Lapornika iz KPK pomeni takojšnjo ustavitev postopka zoper njega v zadevi Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava in seveda najmanj kar je upočasnitev postopka zoper njega v zadevi »Karigador«. Na tem mestu se seveda postavlja vprašanje ali se je Robert Golob pri imenovanju Davida Lapornika izločil iz odločanja ali ne. Nobenega podatka ni o tem, da bi se izločil, zato lahko sklepamo, da je glasoval za imenovanje Davida Lapornika na mesto okrožnega državnega tožilca.
Krog je tako sklenjen, David Lapornik je natanko vedel, da ima na mizi preprosti dve vprašanji: ali je Robert Golob ravnal koruptivno v zadevi Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava in v zadevi »Karigador«. Ničesar ni odločil, se je pa prijavil na delovno mesto, kjer o imenovanju odloča tudi ali predvsem Robert Golob. Slednji pa je jasno vedel, da če Davida Lapornika imenujejo na mesto okrajnega tožilca, ima to za posledico vsaj začasno ustavitev postopka zoper njega v zadevi Tatjane Bobnar in Boštana Lindava, in seveda upočasnitev preiskovanja njega samega v zadevi »Karigador«. Krog je torej sklenjen, če k temu dodamo še prihajajoče volitve v Državni zbor, je jasno vse in še več. Ravnanje Davida Lapornika in Roberta Goloba lahko označimo za mati vseh korupcijskih afer samostojne Slovenije. Nizkotnost ravnanja obeh akterjev pa je seveda naravnost osupljiva. Ravnanje Roberta Goloba je pričakovano, seveda je in bo naredil vse, da se obdrži na položaju, kakorkoli dolgo mu bo to seveda uspevalo. Ravnanje Davida Lapornika pa je še bolj nizkotno. Če bo Robert Golob prej ali slej pospravil kovčke in odšel v zgodovino, bo 40-letni okrožni državni tožilec David Lapornik, še naprej »neodvisno« krojil usodo ljudi. Če je sedaj na tak način izkoristil položaj, da je postal kar okrožni, niti ne okrajni državni tožilec, nimamo nobene garancije, da se jutri ne bo s takim ali drugačnim kriminalcem dogovoril za tako ali drugačno uslugo. Saj se še spomnite celjskega sodnika Škoberneta, ki se je za denarno nagrado kriminalca dogovoril za njegov izpust iz zapora.
Vloga predsednice države Nataše Pirc Musar
Pri vsem tem seveda ni nepomembna vloga predsednice države Nataše Pirc Musar. Jasno je, da je bila ali je vsaj sedaj obveščena o celotni korupcijski operaciji Davida Lapornika in Roberta Goloba. Tisto, kar bode v oči je to, da se v tej zadevi še sploh ni oglasila. Glede na to, da se oglaša in sodi celo o poslanskih nastopih v DZ, bi pričakoval, da se bo v tej zadevi oglasila prva, a se ni. Le zakaj?
Drugo vprašanje pa je, kako bo ravnala v primeru imenovanja novega namestnika predsednika KPK. Postopek in samo imenovanje sta v popolni njeni pristojnosti. Seveda bo lahko izbirala hitro in učinkovito ali pa bo postopek zavlačevala, da bi s tem zaščitila Roberta Goloba do volitev v DZ. Kaj bo naredila, za sedaj ni jasno.
Ravnanje glavnih akterjev je predvidljivo tudi v naprej
Seveda sedaj sledi akcija Odlazkovih smetarskih medijev in »depolitizirane« RTV. Jasno je, da vam bodo prodajali zgodbe in ne razkrivali resnice. Poročali bodo, da ima vsakdo pravico kandidirati za vsako delovno mesto, ter da David Lapornik ni nobena izjema, da je to njegova pravica in nič drugega. Roberta Goloba seveda nihče ne bo vprašal nič o tem, ali je vedel za kandidaturo Davida Lapornika za okrožnega tožilca, sploh pa ga nihče ne bo vprašal, ali je glasoval za njegovo imenovanje ali se je izločil. Sploh pa vas bodo prepričevali v to, da sistem deluje in da odhod Davida Lapornika iz KPK na tožilstvo ne bo imel nobenih posledic na delo KPK. Zlasti zato, ker je v zakon vgrajena varovalka, da mora David Lapornik svoje delo opravljati do imenovanja novega namestnika predsednika KPK. Si predstavljate kako »intenzivno« bo David Lapornik do imenovanja novega namestnika predsednika KPK »preiskoval« svojega sedanjega botra njegovega imenovanja na mesto okrožnega tožilca in bodočega šefa Roberta Goloba?
Take KPK ne potrebujemo
Slovenija je poleg držav nekdanje juge, Albanije in Moldavije edina država, ki ima tako KPK s takimi pooblastili. Povsod drugod po Evropi imajo svetovalne organe pri pravosodnem ali notranjem ministrstvu, ki se ukvarjajo s svetovanjem v boju zoper korupcijo. Nekatere države pa niti tega nimajo (Švedska), imajo pa učinkovito delujočo policijo in tožilstvo, sploh pa sodstvo. Naloga bodoče vlade, če bo seveda ta desna, je torej jasna. KPK je potrebno temeljito reformirati in jo narediti popolnoma primerljivo s podobnimi organi v državah EU.
Avtor: Dr. Vinko Gorenak
Dr. Vinko Gorenak je nekdanji minister za notranje zadeve, nekdanji državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS in nekdanji večkratni poslanec.
(Prvotno objavljeno na dr. Vinko Gorenak)
