Zakon o zaščiti živali v veliki meri ogroža slovensko rejo prašičev in perutnine. Ogroža prehransko varnost, kmečke družine in zaposlene v panogi. Kot takšen bo negativno vplival na obdelanost in poseljenost slovenskega podeželja, razlog za to je neupoštevanje številnih dognanj stroke. To je osnovno sporočilo predstavnikov kmetijskih organizacij po nedavno sprejetem Zakonu o zaščiti živali.
“Gre za zakon, ki uničuje slovenskega kmeta, slovensko kmetijstvo in spravlja kmečke družine v vse večje težave,” je v uvodu izpostavil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek ter predstavil stališča zbornice.
Za življenjsko pomembno odločitev le tri dni
Ob tem je razočaran nad delovanjem ministrstva, ki je v torek rejcem perutnine poslalo dopis, v katerem jih poziva, da v zgolj treh dneh odgovorijo na vprašalnik o načrtovanju prehoda z baterijske reje na alternativne načine in nadaljuje: “Nedopustno je, da bi se morali rejci do tako življenjsko pomembnih vprašanj opredeliti v tako kratkem času.”
Kastracija je pri reji prašičev nujen poseg
Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller je strokovno utemeljil, zakaj je sploh potrebna kastracija pujskov: “Kastracija merjascev je nujna zaradi varnosti, dobrega počutja živali in kakovosti mesa. Samci so zaradi hormona testosterona agresivni in problematični za rejo; velika je nevarnost, da spolno zreli merjasci oplodijo samičke, ki so njihove sestre (incest!) ter dejstvo, da ima meso merjascev vonj, ki ga potrošnik zavrača. Ne moremo zanikati dejstva, da kastracija povzroča bolečino. Vendar pa so višji standardi za opravljanje tega posega, ki ga sicer usposobljeni rejci lahko opravljajo sedaj sami, še dodaten nadstandard, ki ga lahko opravi le veterinar, ob tem pa zelo poveča tveganje biovarnosti. Kastracija pred sedmim dnem starosti pujskov je po njegovem najmanj invazivna, saj živali še nimajo razvitih struktur za zaznavo intenzivne bolečine, obenem pa bližina matere deluje kot naravni analgetik.”
Psihološki pritiski na rejce so veliki
Prtedsednik Zveze prašičerejcev Slovenije in SO za prašičerejo pri KGZS Alojz Varga je poudaril: “Zakon se v praksi ne bo mogel izvajati, saj je največ intenzivne reje skoncentrirane v severovzhodni Sloveniji, ki je podhranjena z veterinarji, ti pa naj bi po tem zakonu izvajali postopke kastracije, kar bo izvedbeno nemogoče. Zakonu nasprotujemo. Želimo, da je možna kastracija pujskov do sedmega dneva starosti pujskov s protibolečinsko terapijo v lastni izvedbi, kar bi bilo še sprejemljivo in izvedljivo.
Ob vstopu Slovenije v EU je bilo v Sloveniji čez 45.000 plemenskih živali, danes jih je le še 12.000.
Ostali smo tisti rejci, ki se s tem profesionalno ukvarjamo. Večji prašičerejci od tega živimo in psihološki pritiski so veliki. Morali smo prestrukturirati hleve in zgraditi nove. Zaradi tega smo mnogi zadolženi. V primeru vnosa katerekoli gospodarske bolezni so naše kmetije obsojene na propad.« Pristojno ministrstvo ponovno opozarja o pomenu 72-urne biovarnosti, ki jo v sklopu novega zakona ni možno izvajati.”
Le dve državi v EU brez baterijske reje nesnic
Predsednik SO za perutninarstvo Bojan Lončar iz Bodoncev je o novem zakonu povedal: “Rejci so v obogatene kletke investirali in naenkrat prepovedati rejo je nerazumljivo. Naš pogoj je bil vsaj 10 let prilagoditve, zaključiti rejo v treh letih ni možno. Amortizacijska doba kletk je 15 let. Na koncu bodo ljudje kletke prodali čez mejo, jajca bodo prihajala nazaj. Obogatene kletke so bile doslej ukinjene le v dveh državah EU in povsod je bilo prehodno obdobje daljše od 10 let. Kar tako čez noč, brez upoštevanja mnenja stroke, to ne gre. Preusmeritev v drugačen način reje zahteva čas zaradi številnih postopkov, ki jo spremljajo. Gradbena dovoljenja in postopki izvedbe so dolgotrajni. Konec koncev gre tudi za spremembo trga, saj je treba poiskati kupca za na drugačen, dražji način prirejena jajca.”
Za ponazoritev, kako majhna je reja kokoši v obogatenih kletkah v Sloveniji, so v KGZS navedli primerjavo s Poljsko. Po zadnjih podatkih Evropske komisije znaša delež kokoši nesnic v kletkah na Poljskem 67,7 %, kar pomeni skoraj 36 milijonov kokoši, v Sloveniji je delež kokoši v obogatenih kletkah 14,3 %, kar pomeni okrog 220 tisoč kokoši.
Svet KGZS je na seji sprejel naslednje sklepe:
- KGZS zahteva spremembo Zakona o zaščiti živali zaradi neizvedljivosti sprejetega zakona.
- KGZS pripravi predlog za ustavno presojo Zakona o zaščiti živali.
- KGZS pravno zastopa prizadete kmete in kot zastopnik vloži tožbe zaradi obrekovanja, razžalitve in žaljive obdolžitve.
- KGZS pripravi kazenske ovadbe zoper čast in dobro ime zaradi obrekovanja, razžalitve in žaljive obdolžitve slovenskih rejcev.
- Intenzivnejši medijski odziv KGZS na napad na slovenskega kmeta.
- KGZS prične postopke za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta zaradi nevzdržnih razmer za slovensko kmetijstvo.
- KGZS vloži kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi nezakonitega vstopa, nezakonitega snemanja in kršitev pravil o biovarnosti na slovenske kmetijskega gospodarstva.
- KGZS obsoja nedovoljene prakse pri reji živali kot je bilo na objavljenem posnetku in poziva odgovorne institucije k razjasnitvi okoliščin in sankcijam zoper izvajalca.
- KGZS podpira slovenske kmete in zahteva, da roki izvajanja Zakona o zaščiti živali ne bodo krajši kot jih zahteva Evropska komisija z zakonodajo in zagovarja iste pravice kot jih imajo kmetje v drugih državah EU.
Vir: KGZ Slovenije
M. D.
