Leta 2022 je vlada Roberta Goloba kmalu po prevzemu oblasti v slovenskih bolnišnicah naredila veliko kadrovsko rošado, s katero je zamenjala svoje predstavnike v svetih večine bolnišnic, temu pa so nato sledile tudi menjave direktorjev. Menjave, s katerimi je v svete bolnišnic nastavila svoje ljudi, je izvedla s pojasnilom, da bolnišnice poslujejo z izgubami, ob tem pa napovedala, da bo po enem letu znova preverila poslovanje bolnišnic in če bodo te še vedno poslovale z izgubo, znova zamenjala direktorje.
Od takrat so minila tri leta. Kar 15 od 27 bolnišnic še vedno posluje z izgubo, vlada pa ni zamenjala nikogar. Očitno je bil torej edini razlog za zamenjave nastaviti svoje ljudi.
Zadnji podatki namreč kažejo, da je v letu 2024 od 27 javnih bolnišnic 15 poslovalo z izgubo, pri čemer se je skupna kumulativna izguba v zadnjih treh letih bistveno povečala in znaša že 230 milijonov evrov, kar je največ v zadnjem desetletju.
Največjo izgubo je ustvaril Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je leto zaključil s kar 45,7 milijona evrov minusa. Vodi ga po poročanju medijev nekdanji kajakaški kolega predsednika vlade Goloba Marko Jug. UKC Ljubljana po izgubi sledi UKC Maribor z izgubo v višini 10,6 milijona evrov. V rdečih številkah so se znašle tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec (4,9 milijona), SB Celje (4,2), SB Murska Sobota (3,9) in SB Ptuj (2,5).
Po drugi strani so nekatere bolnišnice poslovale pozitivno. Med njimi izstopa Splošna bolnišnica Novo mesto, ki je leto zaključila s presežkom.
Strokovnjaki opozarjajo, da so slabi poslovni rezultati posledica sistemskih težav v slovenskem zdravstvu. Pri tem vlada že tri leta obljublja zdravstveno reformo, ki pa je ni in ni na vidiku.
A. V.
