Po tistem, ko je zlasti med občinskimi veljaki v Velenju nemalo razburjenja povzročilo dejanje Velenjčana, ki je obglavil kip nekdanjega jugoslovanskega samodržca Tita, ki 35 let po propadu nekdanjega sistema še vedno stoji v Velenju, se je oglasil Velenjčan in pojasnil svoje dejanje. Prepričan je, da si Velenje in Slovenija zaslužita spomine na ljudi, ki povezujejo, ne pa poveličevanje tistih, ki še vedno v mnogih srcih vzbujajo strah in bolečino.
Takole je zapisal Miroslav Pačnik, ki je zlasti med tistimi, ki so bili žrtev nekdanjega sistema, požel precej simpatij:
“Zakaj sem simbol zločina in totalitarizma v Velenju pustil brez glave? Predvsem zato, ker si Velenje in Slovenija na izpostavljenih mestih zaslužita spomin na ljudi, ki nas združujejo. Ne pa poveličevanje tistih, ki v premnogih srcih še vedno vzbujajo strah in bolečino. Zato, da se sproži argumentirana razprava, brez etiketiranja, ki naj privede do tega, da Velenje končno dobili simbole, ki nas združujejo in povezujejo. Ne pa ohranjanje spomenikov, ki nas delijo. Spomenikov, ki poveličujejo režim, katerega smo s plebiscitno odločitvijo zapustili.
Slovenci smo v akt o razglasitvi Temeljne ustavne listine o razglasitvi samostojne države zapisali, da zapuščamo Jugoslavijo – oziroma državo, uradno imenovano Socialistična federativna republika Jugoslavija, ker so se v tej državi hudo kršile človekove in nacionalne pravice. Simbol te nedemokratične, totalitarne države in njene ureditve je bil in bo vedno ostal Josip Broz Tito. Človek, ki se je na oblast povzpel s krvavo komunistično revolucijo v času 2. svetovne vojne in okupacije Jugoslavije. Pod njegovo vladavino je bilo v Jugoslaviji po uradnih podatkih barbarsko pobitih na sto tisoče ljudi, več kot pol milijona jih je bilo zaprtih v koncentracijskih in delovnih taboriščih ter zaporih, več kot milijon jih je bilo pregnanih iz domovine ali pa so jo bili prisiljeni zapustiti zaradi političnega terorja ali revščine. Med žrtvami njegovega režima je bilo tudi zelo veliko Slovenk in Slovencev. V demokratični državi ne sme biti prostora za čaščenje zločina in totalitarizma.
Opravičilo, da je Tito delal tudi dobre stvari, ne odtehta dejstva, da je povzročil tudi ogromno trpljenja in je uvrščen na seznam največjih zločincev človeške zgodovine. Kdor mojemu zapisu ne verjame, ga lahko na hitro preveri s pomočjo številnih orodij umetne inteligence. Kar pogumno vtipkajte besedno zvezo ‘Titovi zločini’.
Spomeniki totalitarnim praksam in njihovim simbolom ter njihovo čaščenje so v nasprotju s Slovenskimi ustavnimi načeli ter resolucijami Evropskega parlamenta in Sveta Evrope. Lokalne in državne oblasti bi jih že zdavnaj morale pospraviti v muzeje in parke spomina na totalitarno obdobje naše zgodovine, kjer bi moralo biti obiskovalcem tudi pojasnjeno, simbol česa so. Kdor jih še vedno hoče častiti, naj potem hodi tja. Vsekakor pa takšni ostanki totalitarne preteklosti ne sodijo na naše trge. Kaj z njimi sporočamo mladim generacijam? Da je sprejemljivo vladati brez volitev? Da je dovoljeno brez sodb zapirati in celo pobijati ljudi? Da se lahko požvižgamo na človekove pravice, kadar je ogrožena oblast nekoga, ki se sam razglasi za vladarja?
Postavljanje in ohranjanje spomenikov komunizma, nacionalsocializma, in fašizma je v številnih evropskih državah zakonsko prepovedano. Pred kratkih je takšno zakonodajo sprejela Češka. Tudi Slovenija bo nekoč morala narediti ta korak. Upam, da bo moje protestno dejanje zoper očitno kršenje slovenskih ustavnih in evropskih načel ta korak približalo.
Nedolgo nazaj je bila v Mestnem svetu Velenja podana pobuda, da se namesto spomenika totalitarizma postavi spomenik velenjskim rudarjem, trg pa preimenuje v Trg rudarjev. Kako je mogoče nasprotovati takšni pobudi, ki občane Velenja po nobeni logiki ne more razdeliti? Kdo bi bil prizadet ali užaljen, če bi imeli trg in spomenik, posvečen tisočim, deset tisočim slovenskim rudarjem, ki desetletja skrbijo za svoje družine in lokalno skupnost,obenem pa zagotavljajo energent za celotno državo? Postavimo spomenik njim, ki so s svojimi žulji dejansko prispevali k razvoju Velenja, nekateri med njimi pa žal nedavno, pri tem izgubili svoja življenja. Njim gre zahvala in čast spomina. Čast spomina, ki nas ne deli, ampak povezuje. Seveda je postavitev spomenika rudarjem samo ena možnost. Zagotovo se bodo našle še kašne druge plemenite ideje.
Mestna občina Velenje ima v tem trenutku odlično priložnost da izbere pot združevanja. Kip diktatorja iz prejšnjega režima pa naj pospravi v muzej kamor tudi sodi. Pri prestavitvi vam lahko skupaj s svojimi številnimi somišljeniki pomagam. Nekaj dela sem sicer opravil že sam, vendar pa je celoten kip le prevelik zalogaj za enega človeka.
Naj svoje sporočilo zaključim z iskrenimi željami ob bližajočih se prazničnih dneh. Praznujete jih v krogu svojih najdražjih, z nasmehom na obrazu in iskricami v očeh.
Vsem tistim, ki sem jih svojim dejanjem prizadel, pa na tem mestu izrekam iskreno opravičilo. Nikogar nisem želel prizadeti, predlagam pa, da si izberete za svoj idol kakšno manj sporno in bolj svetlo osebo.
Srečno Velenje … Srečno Slovenija
Vaš Miro,” je zapisal.
A. V.
