Organiziran trg za tihotapljenje migrantov je v polnem razcvetu, trenutno je priprtih okoli 100 tihotapcev migrantov. O tem je na današnji novinarski konferenci, ki je bila sicer namenjena stanju v zvezi z novim koronavirusom, govoril notranji minister Aleš Hojs.
Policisti so minuli konec tedna na različnih območjih prijeli skupno preko 200 tujcev, ki so s pomočjo tihotapcev nezakonito vstopili v državo. Minister Hojs je poudaril, da je treba jasno povedati in policiji dati priznanje, da z vsakim takim ujetjem kažejo, da delajo bolj intenzivno in učinkovito.
Spomnil je tudi na napoved, da bodo v kratkem v državni zbor znova naslovili prošnjo za aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, ki bi Slovenski vojski podelil podobna pooblastila za delo na meji, kot jih ima policija.
Spomnimo, ob zadnjem predlogu za aktivacijo 37.a člena so temu odločno nasprotovali v SD, LMŠ, Levici in SAB.
Minister je še pojasnil, da policisti s terena ves čas želijo pomoč vojske. Spomnil je tudi, da je v stikih z italijansko kolegico in hrvaškim kolegom ter da je Italija že dala pobudo za mešane patrulje na meji. “Pobudo pozdravljamo, a še nismo naredili koraka naprej,” je dejal.
Kot dobro je ocenil tudi sodelovanje s Hrvaško in poudaril, da hrvaški obmejni organi zdaj “brezpogojno sprejemajo nazaj vse, kar ujamemo”. Napredek v slovensko-hrvaškem sodelovanju pa bi po njegovih besedah lahko bil ta, da se dogovorijo za varovanje meje “na način zadrge, da torej en del meje bolj intenzivno varujemo mi, drug del oni, da tako bolj koncentriramo sile”.
Opozoril je, da so se tihotapci ljudi v zadnjem času nekoliko drugače organizirali. Manj uporabljajo elektronske naprave, npr. mobilne telefone, te uporablja samo še vodja skupine, saj se zavedajo, da se jim v tujini na ta način da slediti, je pojasnil. Kot bolj kritično pa je ocenil ugotovitev, “da je organiziran kriminal tako bogat, da se pretežen del transporta od naše južne meje proti Zahodu odvija z avtomobili. Danes imamo večjo težavo ugotavljati, zakaj se po ilirskobistriškem koncu vozijo kombiji s tujimi registrskimi tablicami. To je drugače kot prej,” je dodal.
Poudaril je tudi zlorabe azilne zakonodaje v Sloveniji, za kar je po njegovih pojasnilih “kriva” mila evropska direktiva. “Letošnja situacija je zanimiva. Prijeli smo okoli 11.000 tujcev, približno 22 odstotkov jih je zaprosilo za azil, kar je relativno malo. Ljudje so se pripravljeni vrniti na Hrvaško in spet poskusiti prečkati mejo proti Zahodu. To potrjuje tudi dejstvo, da jih od teh 22 odstotkov približno 70 odstotkov izgine,” je opozoril.
Slovensko azilno zakonodajo je označil za luknjičasto zaradi evropske direktive. Znova je napovedal, da bodo poskušali z novo azilno zakonodajo to spremeniti, predvsem v smeri zmanjšanja svobode gibanja prosilcev za mednarodno zaščito. Tako jih ne bo več toliko izginilo.
“Zlorabe je treba zajeziti,” je še dejal. Ob tem pa napovedal, da bodo prav ti primeri “eno ključnih dejstev, ki jih nameravajo sprožiti tudi na mednarodnem parketu. Nov EU pakt tega ne naslavlja ustrezno, tudi na ravni EU bo treba to bolj striktno urediti”.
C. R.
