V Krškem je včeraj potekala javna predstavitev pobude za začetek postopka umeščanja drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2) v prostor. Največ kritike je bilo glede izbire lokacije. Jože Stibrič iz Spodnjega Starega Grada, ki leži v neposredni bližini elektrarne, je načrtovalcem očital, da so se projekta lotili, ne da bi prej o njem povprašali okoliške prebivalce. Slišati je bilo tudi očitek, da za mnenje o lokaciji ni bila vprašana niti občina.
V predstavitvi projekta je Bruno Glaser iz Gen energije, ki je investitor projekta, povedal, da je v načrtu elektrarna moči od 1000 do 1650 megavatov. Ocenjena vrednost projekta je med 11 in 15 milijardami evrov, pri čemer bo natančnejša cena odvisna od tehnologije, ki jo bodo izbrali.
V času gradnje so po besedah Damjane Pirc iz podjetja Savaprojekta, ki je pripravilo pobudo, načrtovana tri delavska naselja s skupnimi kapacitetami za 3400 delavcev, ki bodo delali na gradbišču. Predvideni so ureditev nove dostopne ceste do Jek 2 z novim mostom čez Savo, rekonstrukcija ceste Brege-Žadovinek in sprememba poteka obvoznice Krško-Brežice.
Pri izbiri lokacije pa so bile na koncu v igri predvsem dve, vzhodno in zahodno od zdajšnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek), pri čemer se je po besedah Glaserja kot boljša izkazala zahodna.
Udeleženci predstavitve so imeli v razpravi največ pripomb prav na izbiro lokacije. Nekdanjega krškega župana Mirana Stanka moti, da je bil objekt umeščen zahodno od Nek, s čimer je bila celotna elektrarna za 500 metrov dodatno približana naseljem. “To bo poslabšalo življenje ljudem, ki živijo tam. Bojim se, da bo prišlo do zadušitve mesta,” je dejal.
Še en nekdanji župan Krškega, Franc Bogovič je menil, da je projekt načrtovan preveč megalomansko ter da bo preveč posegel v kmetijsko zemljo, sadovnjake in bližnje gospodarske cone.
Predstavniki načrtovalcev so poudarili, da ničesar zapisanega v pobudi za umestitev Jek 2 v prostor ni dokončnega in da se bodo končne rešitve oblikovale in sprejemale šele tekom postopka, tudi na podlagi pripomb in predlogov, ki jih bodo prejeli. Na resornem ministrstvu pa bodo preučili možnost, ki jo je predlagal eden od občanov, da rok za podajo pripomb podaljšajo še za en mesec in bi se tako namesto konec septembra zaključil konec oktobra.
Izteku roka za sprejemanje pripomb bosta nato sledili proučitev in opredelitev pristojnih. Nato pa bo sledil vladni sklep o pripravi Državnega podrobnega načrta, je poročala STA.
Župan Krškega Janez Kerin je povedal, da bo projekt, ki ga v občini sicer podpirajo, v veliki meri vplival na življenje pri njih, zato želijo, da so aktivno vključeni v njegovo načrtovanje. Želijo si tudi, da jim država zagotovi sredstva, ki bodo občini prinesla dodaten razvoj. “Mestni občini Krško kot potencialni gostiteljici novega jedrskega objekta mora biti zagotovljeno pošteno nadomestilo v obliki razvojnih možnosti,” je dejal. To jim je tudi obljubljeno.
Čeprav je do gradnje in obratovanja nove jedrske elektrarne še daleč, pa je postopek umeščanja projekta v prostor zelo pomemben, zato ga ne kaže zanemariti.
M. D.
