Črnomaljsko in delno tudi semiško občino je 8. junija lani prizadelo močno neurje s točo, ki je prizadelo 24 vasi in naselij v občini Črnomelj ter širše območje v občini Semič. Ocenjena škoda je bila preko 20 milijonov evrov. V vladi so obljubljali hitro pomoč in na to do danes pozabili. Na vprašanje iz občine Črnomelj, aprila poslano na dva naslova, pa so odgovorili, da naj bi bilo izplačilo prebivalcem do konca leta 2019, pri tem pa prebivalcem in podjetnikom naložili še dodatne birokratske ovire.
Miro Cerar je Občino Črnomelj lani obiskal vsaj enkrat, Marjan Šarec pa v svojem kratkem mandatu že najmanj dvakrat. Vendar pa pomoči in povračila škode Belokranjcem ni od nikoder. In vse kaže, da tega še dolgo ne bo.
V Črnomlju se je neurje razbesnelo v pasu v dolžini približno 10 kilometrov in širini 3 kilometre, zajelo pa je pas od Zapudja do Petrove vasi. Najhuje je bilo na Svibniku in okoliških manjših vaseh ter na Talčjem vrhu. V Semiču je bilo neurje na območju v smeri Nestoplje vasi, Lipovca, Pugleda do Oskoršnici, v dolžini 5 kilometrov in širini 4,5 kilometra zračne razdalje.
Po poročilu Občine Črnomelj je bilo poškodovanih 1.944 stanovanjskih hiš, 50 industrijskih objektov, 12 javnih zavodov, 2.723 gospodarskih in drugih objektov ter 9 objektov kulturne dediščine. Po poročilu Občine Semič pa je bilo poškodovanih 96 objektov, sprožil se je tudi manjši zemeljski plaz v naselju Semič. V obeh občinah so bile poškodovane tudi kmetijske površine
Toča padala s hitrostjo 150 kilometrov na uro
Na območju Črnomlja je neurje s točo prerešetalo strehe in zalivalo zgornja nadstropja stanovanjskih hiš, pa tudi gospodarskih poslopij in podobno. Poškodovane so bile strehe osnovne šole, vrtca in številnih drugih javnih zavodov ter industrijskih objektov. Poškodovani so bili številni avtomobili, velika škoda je bila tudi v sadovnjakih, na poljih in vrtovih. Po nekaterih podatkih je v delih, kjer je bila toča najdebelejša, ta padala s hitrostjo 150 kilometrov na uro, kar pomeni, da je bila tudi smrtno nevarna.
Gasilci v obeh občinah so opravili preko 20.000 ur prostovoljnega dela, v Črnomlju je sodelovalo okoli 2000 gasilcev, v Semiču 124. Ogromno je bilo sosedske in ostale solidarnostne pomoči krajanov.
Občinski komisiji za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah sta opravili terenski ogled poškodovanih kultur na prizadetem območju in Upravi RS za zaščito in reševanje posredovali svoje ocene škode po neurju s točo. Poročilo je bilo nato posredovano vladi. Takoj po neurju so se na izredni seji sestali tudi črnomaljski občinski svetniki in vlado, ko je to vodil še Miro Cerar, pozvali, naj čim prej sprejme sklep o pomoči.
Črnomaljska občinska svetnica Maja Kocjan je lani za naš portal povedala, da bi morala vlada ukrepe pomoči sprejeti hitro, saj so v državnem proračunu zagotovljena sredstva tudi za izredne razmere in naravne ujme ter nesreče. Posebno skrb pa je treba nameniti kritju škode predvsem socialno ogroženim občanom. Občino je že lani jeseni pozivala, naj posredujejo pri vladi, vendar za to takrat ni bilo posluha. Dobila je odgovore v smeri, da je “vlada obljubila”.
Cerarjev obisk Črnomlja
Črnomaljsko občino je dan po neurju obiskal tudi takratni vladni predsednik Miro Cerar, nato je o tem razpravljala takrat že odhajajoča vlada. Pričakovanja so bila velika, vendar je Cerarjeva vlada sprejela nekatere zelo nedorečene sklepe. Jasno pa je bilo, da bodo o povračilu stroškov »šele odločali«. Enkrat pozneje, pri tem pa so posebej poudarili, da škode v kmetijstvu ne bodo krili, saj je pridelke in proizvodnjo v kmetijstvu možno zavarovati.
Obljubili so tudi pomoč pri sanaciji škode na objektih vrtca in osnovnih šol. Izvzeli so Osnovno šolo Loka, s pojasnilom, da bodo že več let pričakovano izgradnjo nove šole uvrstili v načrt izgradnje, vendar bo to odvisno od finančnih zmožnosti.
Izgradnjo nove osnovne šole Loka v Črnomlju vlada še do danes ni uvrstila v državni načrt razvojnih programov.
Nato so delno pokrili le stroške intervencij (civilne zaščite in gasilcev). Vse drugo je ostalo nedorečeno in tako je še danes.
Zbiranje vlog z zelo kratkim rokom, kot bi že naslednji dan izplačali škodo
Obe občini sta nato zbirali še vloge oškodovancev, ki so utrpeli škodo v neurju. Rok za oddajo vlog pa je bil zelo kratek, do 22. junija 2018. Prijava škode se naj bi štela kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, so lani pojasnjevali na občinah. In dodali, da je tudi to odvisno od sklepa vlade, ki naj bi ga na podlagi zbranih podatkov šele sprejeli.
Stvari so bile zelo nedorečene, veliko je bilo pomanjkljivosti in površnosti. Stvari so nerešene še danes.
Kako je 11 mesecev po uničujočem neurju s točo?
Semiška občina podatkov o problematiki povračila škode na svoji spletni ne poroča. Iz črnomaljske občine pa so tik pred prvomajskimi prazniki sporočili, da so aprila 2019 dvakrat zaprosili za informacije, v kateri fazi obdelave so vloge za oceno škode na stavbah. Nato so prejeli odgovora z dveh ministrstev. Z ministrstva za okolje in prostor so jim poslali nove napotke in pogoje za pridobitev sredstev iz državnega proračuna za delno sofinanciranje obnove stanovanj in stanovanjskih stavb.
Na ministrstvu za okolje pričakujejo, da bo za stanovanjske stavbe, ki izpolnjujejo pogoje in so jih lastniki obnovili, postopek dodelitve oziroma refundacije dela sredstev, ki so jih lastniki vložili v obnovo, stekel v letošnjem letu.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je sporočilo, da so oceno škode posredovali Upravi RS za zaščito in reševanje, sprejela jo je tudi vlada. Na osnovi tega je ministrstvo pripravilo program odprave posledic škode v gospodarstvu, ministrstvo za finance pa je potrdilo, da je delno zagotovljen denar za odpravo posledic škode.
Ko bosta program potrdili vladna komisija za naravne nesreče in vlada, bodo z ministrstva z dopisom pozvali vse oškodovance, da predložijo dokazila o nastali škodi. Ko bodo dokazila proučili, pa bo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo odločbe oz. sklepe ter izplačalo sredstva, ki jih upravičenci lahko pričakujejo do konca letošnjega leta.
Odločbe, ki naj bi jih izdali do konca leta, pa seveda še ne pomenijo tudi izplačila.
Glede na to, da niti na črnomaljski občini ne vedo, koliko denarja za povračilo škode je vlada načrtovala za letošnje leto, kar je včeraj za TV Slovenija potrdil tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek, je najverjetneje, da se bo vse skupaj zavleklo v leto 2020.
Kako je bilo v Železnikih?
Ob vsem tem ne moremo mimo primerjave, kako je bilo v Železnikih, ko je naravna nesreča, vodna ujma kraj in tamkajšnjo dolino prizadela 18. septembra 2007. Po prvih ocenah je bilo škode za 60 milijonov evrov (v Črnomlju trikrat manj, okoli 20 milijonov evrov). Kraje je takoj obiskal takratni predsednik vlade Janez Janša, sledili so obiski številnih ministrov, finančni minister Andrej Bajuk je prišel skupaj s predstavniki Zavarovalnice Triglav.
Vsi so se osredotočili v interventne ukrepe, takratna Janševa vlada je za odpravo posledic takoj rezervirala vse proračunske rezerve. Zelo hitro so nato sprejeli sklep, po katerem je moralo pristojno ministrstvo še pred dokončno oceno škode nemudoma pripraviti začasni program za odpravo posledic škode. Vsa ministrstva so morala v okviru svojih proračunskih sredstev takoj poiskati rezerve in jih nameniti za odpravljanje posledic neurja na prizadetih območjih v Železnikih. Za pomoč so prerazporedili tudi denar iz evropskih skladov.
J. M.
