Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za kulturo z obravnavo točke Stanje na “depolitizirani” RTV Slovenija.
V zahtevi so zapisali, da so volivci in volivke na referendumu novembra 2022 podprli novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).
Ta je bila posledica obljubljene »depolitizacije« javnega zavoda po nastopu vlade Roberta Goloba, ki se je z vsemi silami zavzela za poseg v uredniško politiko javnega zavoda pod pretvezo “čiščenja janšizma” in zato poleti 2022 ekspresno sprejela novelo Zakona o RTVS.
Kakšno pa je danes, skoraj natanko dve leti po omenjenem referendumu, stanje na našem največjem javnem mediju, ki ga obvezno financiramo vsi davkoplačevalci? Kot prvo: še vedno ne vemo, ali je omenjeni Zakon o RTVS sploh ustaven ali ne.
V Poslanski skupini SDS so nadalje zapisali: “Kljub aktivnemu delu pri »čiščenju janšistov« se je hitro izkazalo, da je novo vodstvo nesposobno in očitno ni “v harmoniji” s Svetom RTV Slovenija. Decembra 2023 je tako odstopil član uprave RTV Slovenija Simon Kardum, sledilo je še več odstopov, med drugim je odstopil predsednik uprave Zvezdan Martič in član uprave Andrej Trček. Nekaj časa smo se tako upravičeno spraševali, ali sploh imamo delujoče vodstvo RTV Slovenija. Nova predsednica uprave RTV Slovenija je septembra postala dotedanja vršilka dolžnosti na tej funkciji Natalija Gorščak.
Nesposobnost vodstva RTV Slovenija se je pokazala tudi skozi finančno (ne)upravljanje javnega zavoda. Tako je morala vlada poseči in pomagati zavodu. S sklepom je decembra 2023 prerazporedila pet milijonov evrov za sofinanciranje radijskih in televizijskih programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost v okviru Radiotelevizije Slovenija, še deset milijonov evrov jim je namenila za letošnje leto. A to ni bilo in še vedno ni dovolj. Po sestanku z vodstvom RTV Slovenija avgusta letos je vlada potrdila odlok o desetodstotnem zvišanju RTV-prispevka.
To pomeni, da se bo višina RTV prispevka s prvim januarjem 2025 s sedanjih 12,75 evra dvignila na 14,02 evra.
Zadnji primer, ki kaže na izrazit političen prevzem RTV Slovenija in prevlado enoumja, je prepoved intervjuja še pred samim snemanjem. Polona Fijavž, odgovorna urednica informativnega programa, je prepovedala intervju z Uršo Cankar Soares, koordinatorico Pohoda za življenje. Po besedah voditelja Jožeta Možine je odgovorna urednica dejala, da ima Cankar Soaresova stališča, ki so v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Fijavževa očitno ne pozna 39. člena ustave, ki vsakomur v Republiki Sloveniji zagotavlja svobodo izražanja: “Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.”
RTV Slovenija pa je dolžna gledalce in poslušalce informirati o vseh vidikih in stališčih določene tematike.
Takšna dejanja zagotovo niso v skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, Statutom RTV Slovenija, Poklicnimi merili in Programski standardi. Zagotovo pa imajo tovrstna dejanja in enostranski program vpliv tudi na samo gledanost RTV Slovenija, ki je zgodovinsko nizka. Pod »depolitiziranim« vodstvom RTV Slovenija se dogaja najnižja gledanost osrednjih informativnih oddaj Dnevnika in Odmevov v zadnjih 60 letih.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke meni, da gre poleg popolne zlorabe pojma “depolitizacija” tudi za nedopustna ravnanja cenzure, šikaniranja in poseganja v človekovo integriteto in dostojanstvo ter neizpolnjevanje zakonskih obvez, zato sklic nujne seje ocenjuje kot prioriteto Odbora za kulturo.”
M. D.
