Slovenija pri črpanju evropskih sredstev povsem na repu, novo zadolževanje države

Njim se smeji, denar puščajo v Bruslju, državljane dodatno zadolžujejo. (vir: X)

Slovenija je do konca leta 2025 počrpala vsega 12 odstotkov evropskih kohezijskih sredstev in s tem pristala na 24. mestu med 27 državami Evropske unije, kažejo podatki Evropske komisije.

Toliko je bilo izplačil iz proračuna EU v slovenski proračun. Pa še to je polovica predplačil, kar pomeni, da so denar nakazali vnaprej, je na omrežju X objavila nekdanja državna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs, sicer daleč najvboljša slovenska strokovnjakinja za to področje.

Dodatno zadolževanje državljanov

Hkrati smo v teh dneh priča novicam, da vlada Roberta Goloba Slovenijo dodatno zadolžuje. Sicer je to zavito v celovan “napovedane izdaje nove 10-letne evropske obveznice”. Kar ni nič drugega kot nova zadolžitev države. Postopki so v teku, kolikšno bo novo posojilo, zaenkrat ni znano. Bo pa nedvomno visoko.

Golobova vlada je podobno izdajo 10-letne evrske obveznice takoj po novem letu napovedala tudi pred dvema letoma. Takrat se je zadolžila za 1,5 milijarde evrov, nato pa izdajo (zadolžitev)  še dvakrat povečala na skupaj 2,75 milijarde evrov.

Lani takoj po novem letu pa je na mednarodnih kapitalskih trgih izdala 30-letno obveznico v višini milijarde evrov in kuponsko obrestno mero 3,5 odstotka. Obveznico s tako ročnostjo je tedaj izdala kot prva država v preteklem letu. Pred tem zadnja izdana 30-letna slovenska državna obveznica v plačilo zapade oktobra leta 2050.

Hkrati se je finančni minister Klemen Boštjančič, tudi podpredsednik vlade (Svoboda), na jesenskem delovnem obisku na Kitajskem pogovarjal o možnosti zadolžitve Slovenije z izdajo t. i. panda obveznic, ki se izdajajo na kitajskem trgu in bi jih Slovenija lahko izdala v tem letu.

Črpati evropskega denarja ne znajo, znajo pa nas zadolževati. Po 2 milijardi evrov letno, kažejo zaenkrat podatki.

M. D.