Slovenska zunanja politika v odnosu do Izraela je v zadnjem letu zavzela izrazito levičarsko politično držo, ki pa ima – kot pogosto – tudi gospodarske posledice. V mednarodnih odnosih namreč ni prostora za črno-bele odločitve brez analize stroškov. Kot je znano iz drugih odločitev predsednika vlade Roberta Goloba in njegove koalicije (Svoboda, SD in Levica), kjer delajo večinoma vse bolj po trenutnem političnem navdihu, kot tehtnem premisleku, pa teh analiz zagotovo ni.
V uredništvo smo preverili gospodarsko sodelovanje slovenskih podjetij z Izraelom.
Slovenija je v letu 2024 v Izrael izvozila za 97 milijonov evrov blaga, uvozila ga je za 117 milijonov evrov. Blagovna menjava je torej šibka, se je pa izvoz v zadnjih letih povečeval. Iz 58 milijonov v letu 2019 na 97 v letu 2024, v prvi polovici leta 2025 pa je tega že toliko kot je bilo celo leto 2019.
Slovenija v Izrael izvaža električne stroje in opremo, farmacevtske proizvode, izdelke iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta in podobnih materialov, kot so keramični izdelki, steklo in stekleni izdelki. Nadalje izvažamo papir in karton in izdelke iz teh materialov, nekaj malega izvoza so lani predstavljali izdelki iz skupine jedrskih reaktorjev, kotlov, stroje, mehanskih naprav in njihovih delov ter vozila ter njihovi deli in pribor.
Iz Izraela pa smo uvozili mineralna goriva in olja, električne stroje in opremo, užitno sadje in oreščke, lupine agrumov ali melon, plastične mase in proizvode iz teh ali sorodnih snovi, kotle, stroje ter užitne vrtnine.
Slovenskih podjetij, ki so izvažali v Izrael, je bilo lani 184. Marsikatera podjetja so šele v zadnjem času iskala in nato našla pot na izraelski trg, kjer se pospešeno uveljavljajo. Izvoz pa pomeni tudi povečano gospodarsko aktivnost in delovna mesta.
Med podjetji, ki izvažajo v Izrael, so tudi podjetja iz Jugovzhodne Slovenije, in sicer:
- Beti Metlika
- Ferročrtalič, Sela pri Dolenjskih Toplicah
- IMP Armature Ivančna Gorica
- Novak, izpušni sistemi Novo mesto
- Lesoj Dolenja vas
- PTZ, proizvodnja, trgovina, zastopanje, Dolenjske Toplice
- Trimo Trebnje
- Akrapovič, Ivančna Gorica
- Bourns Žužemberk
- Filtrirna industrija pletilnica in ITPP Ribnica
- Intersock Kočevje
- Komet Metlika
- Krka Novo mesto
- Lisca Sevnica
Na seznamu izvoznikov so tudi številna druga znana podjetja, kot so: Lek, Alpina, Leone, Iskra, elektro in elektronska industrija, Iskra zaščite, Jelovica, Helios, Mahle, Papirnica Vevče, Piskar, Planika Turnišče, Plastika Skaza, Steklarna Hrastnik, Talum Kidričevo, Tajfun LIV iz Postojne, Gorenje, Fotona, Henkel Slovenija, Hidria, Količevo Domžale.
Celoten seznam podjetij, izvoznikov v Izrael, je dostopen na povezavi: Sloexport
Kaj igračkanje Golobove koalicije pomeni za slovensko gospodarstvo?
Izrael je tehnološka in inovacijska velesila. Slovenija je imela v tej državi vsaj doslej odprta vrata za sodelovanje na področju informacijske tehnologije, zdravstva, varnostnih sistemov, obrambe in kmetijske tehnologije. Slovenska podjetja, predvsem iz tehnološkega sektorja (npr. visokotehnološki startupi in IT-podjetja), so v preteklosti že iskala partnerje in vlagatelje v Izraelu. Tovrstni odnosi so občutljivi in se lahko hitro skrhajo.
Če izraelska vlada implicitno ali eksplicitno začne omejevati sodelovanje s Slovenijo, se lahko zgodi dvoje:
-
Izguba investicijskih priložnosti: Slovenski startupi in tehnološki sektor bi lahko izgubili dostop do izraelskih skladov tveganega kapitala ali tehnoloških partnerstev.
-
Prekinitev sodelovanja pri raziskovalnih projektih: Slovenska akademska sfera sodeluje z izraelskimi univerzami in raziskovalnimi centri – vprašanje je, ali bo Izrael ohranil takšne vezi v enakem obsegu.
Tega ne gre podcenjevati – predvsem, če bi Slovenija postala simbol “protizraelske” politike v regiji.
Lahko izgubimo delovna mesta?
Posredno – da. Če se zmanjša gospodarsko sodelovanje na tehnološko-naprednih področjih, bodo slovenska podjetja težje rasla. Manj rasti pomeni manj potreb po novih kadrih – in dolgoročno lahko to pomeni zamrznitev zaposlovanja v perspektivnih panogah.
Poleg tega so v zadnjih letih nekateri izraelski investitorji razmišljali o razširitvah v srednji Evropi – z vidika stabilnosti, kadra in infrastrukture. Slovenija je bila ena od opcij. Če pade s seznama zaupanja vrednih partnerjev, to pomeni neizkoriščene priložnosti.
Kaj počnejo slovenski politiki?
Politični vrh – z izjemo opozoril opozicije – ravna predvsem v duhu moralnega pozicioniranja. Ključno vprašanje pri tem pa je, ali je vlada pripravila kakršnokoli gospodarsko analizo ali diplomatski “buffer” za preprečevanje posledic. Kot so nam znana dosedanja ravnanja Roberta Goloba in njegovih iz SD in Levice, v kakršno koli gospodarsko analizo zelo dvomimo.
Opozarja tudi tišina GZS (Gospodarske zbornice Slovenije) in ostalih ključnih gospodarskih akterjev – morda iz previdnosti, morda zaradi političnih pritiskov. A gospodarstvo potrebuje predvidljivost, ne le simbolne geste.
Seznam podjetij izvoznikov v Izrael je dostopen na povezavi: Iskalnik Sloexport
Vir: Poslovno sodelovanje Slovenije z Izraelom | Izvozno okno
M. D.
