Računsko sodišče je v četrtek objavilo poročilo o pregledu pravilnosti poslovanja Občine Šentrupert v letu 2016. Poročilo obsega kar 88 strani, revizorji so pri pregledu ugotovili številne nepravilnosti in občini izrekli najslabšo možno oceno, to je negativno mnenje.
V poročilu o pregledu poslovnja je navedenih toliko nepravilnosti, kot jih v podobnih poročilih za druge občine ali proračunske porabnike zlepa ne najdemo. Kar kaže, da je bilo vodenje občine in občinskih financ v preteklih letih res katastrofalno slabo.
Revizorji so pregledovali pravilnost poslovanja v letu 2016, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, delovno uspešnost in dodatke k osnovnim plačam javnih uslužbencev, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, zadolževanje in druga področja poslovanja.
Ugotovili so, da občina pri izvajanju projektov gradnje vrtca v Šentrupertu in gradnje Lesno predelovalnega centra Puščava z ustanovitvijo stavbne pravice ni izvedla ustreznih postopkov ter ni spoštovala načel učinkovitosti in gospodarnosti.
Občina, ki jo je do 19. decembra 2018 vodil Rupert Gole, je s pogodbo o najemu objekta vrtca za več kot dvakrat presegla dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme prihodnjih let.
Pri projektu gradnje Lesno predelovalnega centra Puščava občina ni pridobila cenilnega poročila za ocenitev vrednosti nadomestila za stavbno pravico. Nadalje ni pripravila poročila o ekonomski utemeljenosti ustanovitve stavbne pravice. Za zemljišča, ki jih je pridobila od države za gradnjo lesnopredelovalnega centra, pa ni zagotovila dogovorjene namenske rabe. Poleg tega je zemljišča obremenila s hipoteko za zavarovanje obveznosti družbe, ki ni posredni proračunski uporabnik niti javno podjetje, in o njihovi uporabi ni celovito poročala. Občina zoper gospodarsko družbo, ki je prevzela gradnjo Lesno predelovalnega centra Puščava, tudi ni pričela uveljavljati obligacijskih pravic oziroma zahtev zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Za ustanovitev družbe Dežela kozolcev Šentrupert in povečanje osnovnega kapitala v njej občina ni izpolnila zakonskih pogojev, poleg tega nad poslovanjem podjetja ni izvajala celovitega nadzora.
Denar je dodelila in izplačala tudi podjetju, ki ni bilo izbrano z javnim razpisom.
Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi v delu, ki so se nanašale na pomanjkljivo pripravo posameznih proračunskih dokumentov ter pomanjkljive objave javnih razpisov in razpisne dokumentacije na področju dodeljevanja tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam.
Župan Rupert Gole ni določil obsega izdatkov za posamezno trimesečje ali drugo obdobje, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti.
Občina ni mesečno načrtovala likvidnosti proračuna, prevzela je obveznosti za rekonstrukcijo lokalnih cest, ne da bi z izvajalcem sklenila pogodbo.
Občina je prevzela tudi več obveznosti, kot je imela načrtovanih sredstev, pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala plačilnih rokov.
Za dela za rekonstrukcijo nekaterih lokalnih cest ni izvedla postopkov oddaje javnega naročila in ni pripravila investicijske dokumentacije.
Župan Rupert Gole je v strokovno komisijo za dodelitev sredstev tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam imenoval člana, ki je bil s prejemnikom sredstev interesno povezan. Nadalje ni izdal sklepa o izboru prejemnikov sredstev oziroma za to ni pooblastil druge osebe.
Občina dela sredstev tekočih transferov ni dodelila v skladu s predlogom komisije, dolgoročno se je zadolžila, čeprav je presegla zakonsko dovoljeno mejo odplačil.
Za likvidnostni posojili, ki ju ni odplačala v letu najema, ni pridobila soglasij Ministrstva za finance.
Sklenila je tudi dogovore, ki imajo naravo dolgoročne zadolžitve, ne da bi upoštevala postopke zadolževanja občin, ter se zadolžila tudi za tekoče odhodke.
Nadalje občina v odloku o proračunu ni določila obsega zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Od javnega podjetja in gospodarske družbe, katerih ustanoviteljica je, ni pridobila podatkov o stanju njune zadolženosti.
Ministrstvu za finance ni posredovala popolnih podatkov in vseh potrebnih dokumentov o stanju zadolženosti občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.
Občina ni izvajala celovitega nadzora nad financiranjem dejavnosti javne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest in ni sklenila letne pogodbe za tekoče vzdrževanje cest.
Kaj zdaj?
Računsko sodišče je od Občine Šentrupert zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. To pa je tudi vse.
Prejšnjemu občinskemu vodstvu se zaradi tako nemarnega poslovanja z občinskim denarjem zaradi tega poročila ne bo skrivil niti las.
Poročilo o pregledu poslovanje je dostopno tukaj: Revizije/2019/
J. M.
