Pri vzporednih volitvah, ki jih je na včerajšnjo volilno nedeljo opravila agencija Mediana, so med drugim zbirali tudi podatke o osebnostnem profilu volivcev, ki so volili posamezne stranke. Ti so pokazali, da so Gibanje Svoboda volili predvsem starejši od 65 let, SDS pa predvsem mladi.
Svobodi je tako glas namenilo kar 42 odstotkov volivcev, starejših od 65 let, medtem ko je za SDS volilo le 24,5 odstotkov omenjenih volivcev. SDS so medtem nadpovprečno volili predvsem mladi, ki predstavljajo že skoraj 40 odstotkov vseh volivcev omenjene stranke.
Slednje, kot je včeraj za Slovensko tiskovno agencijo ocenil analitik in novinar Domovine Rok Čakš, tudi pojasnjuje, zakaj je Gibanje Svoboda v zadnjem tednu prehitelo SDS, ki so ji pred tem ankete napovedovale prvo mesto. Do preobrata je po njegovih besedah prišlo v zadnjem tednu volilne kampanje, ko se je razprava iz stanja v državi preusmerila na interpretacijo tega, kaj pomenijo prisluhi oziroma posnetki, ki so se pojavili na spletu.
“Interpretacijo je predvsem preko tradicionalnih medijev dobila Svoboda in si s tem izboljšala rezultat. To kaže tudi analiza vzporednih volitev, ki je pokazala, da je omenjena stranka dobila zelo dober rezultat pri volivcih, starejših od 65 let, bistveno slabšega pa med mladimi od 18 do 29 let, kar kaže na različen vpliv tradicionalnih medijev na določene skupine,” je dejal. Povedano torej drugače, ker tradicionalne medije, ki so javnosti vsilili Golobovo interpretacijo posnetkov, spremljajo predvsem starejši, so ti na volitvah tudi nadpovprečno podprli Svobodo.
Povečan delež mladih, ki je volil SDS, je sicer tudi posledica splošnega trenda, ki ga družboslovci zaznavajo v Evropi, to je, da mladi danes vse bolj volijo desne stranske. Najbolj opazne so spremembe pri mladih moških, ki se vse bolj nagibajo na desno, medtem ko ženske ostajajo bolj sredinske, je na primer pokazala raziskava Ebert Stiftung (FES), ki je v 12 državah, med drugim tudi v Sloveniji, raziskovala, kako mlade generacije dojemajo razvoj svojih družb in lastne prihodnosti.
Raziskava je za Slovenijo ugotovila, da je slovenska mladina v primerjavi z letom 2018 postala precej bolj politično ozaveščena. Med letoma 2018 in 2024 je tako v Sloveniji močno upadel delež neopredeljenih mladih volivcev, in sicer s 43 odstotkov na 19 odstotkov.
Ena večjih in bolj očitnih sprememb v najmlajšem delu političnega telesa je obrat na desno. Tradicionalno so bili mladi pri nas rahlo bolj levo usmerjeni. Še leta 2018 so bili na lestvici ena od deset, pri čemer je ena skrajno levo in deset pa skrajno desno, v povprečju na točki 4,8 oziroma rahlo levo od sredine. Leta 2024 pa so že kazali nagnjenost k desnemu centru oziroma 5,9 na omenjeni lestvici.
A. V.
