Ministrstvo za okolje in prostor je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog spremembe (novele) Zakona o vodah, katere osnovni namen je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča.
Pomemben razlog je bilo tudi občutno povečanje sredstev za vzdrževanje vodotokov in poplavno varnost.
S spremembo, ki ga zdaj v nekaterih opozicijskih strankah, združenih v KUL, ob podpori nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, pa tudi tranzicijski levici naklonjenih medijih, skušajo razveljaviti, se namreč zvišuje obseg sredstev za poplavno varnost in občinam olajšuje urejanje priobalnega pasu
Spremembe zakona tudi zaostrujejo pogoje za posege na priobalnem pasu vodnih območij, kar očitno nekaterim ne ustreza.
Zato akterji zdaj vodijo populistično akcijo “Za pitno vodo”, čeprav spremembe zakona s tem nimajo prav nobene veze, pitno vodo pa izkoriščajo za svoje namene in politični boj.
Referendum bo 11. julija, akterji želijo zakon razveljaviti, strokovnjaki pa opozarjajo, da je treba iti na na referendum in glasovati za ter spremembo zakona podpreti.
V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih poudarkov sprejetega zakona in tudi odgovore na ključne kritike nasprotnikov zakona.
1. Novela zakona o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti
in varuje. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno
graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo treba pridobiti
vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki v primeru negativnih vplivov na vode in
okolje ne bo izdano.
2. Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na
priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Spremembe
zakona pogojno dovoljujejo zgolj objekte v javni rabi in še te le pod pogojem, da se
predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. To soglasje se
izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje sanja voda ali kako drugače vpliva na
okolje.
3. Novela zakona o vodah nikakor ne omogoča privatizacije vode. Novela
postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v
zasebni rabi.
4. Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov
v javni in v zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene
zasebne vile in celo industrijski obrati. Z novelo Zakona o vodah to prepovedujemo,
saj bodo odslej objekti v zasebni rabi v celoti prepovedani. S tem zaostrujemo pogoje
in dodatno ščitimo naše vodne vire.
5. Da dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, dokazujejo
številne izjeme, ki so dovoljevale gradnjo na priobalnih zemljiščih. Doslej je bilo
izdanih kar 54 takšnih uredb. Med drugim so bile uredbe sprejete tudi za postavitev
proizvodnih objektov, med njimi tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume, in
takšnih, ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe doslej sprejete tudi za
razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja.
6. Novela zakona o vodah ne ogroža pitne vode! Novela zakona o vodah za vsak
poseg na priobalnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za
vode. »Druga alineja 37. člena zakona o vodah tudi določa, da se vodno soglasje
lahko izda, če:
1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja,
2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami
Več informacij na spletni strani MOP
M. D
