Predsednik vlade Janez Janša je danes v Evropskem parlamentu predstavil šestmesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU s prednostnimi nalogami predsedstva v drugi polovici leta 2021. Gre za tradicionalno predstavitev prioritet ob začetku predsedovanja Svetu EU.
Predstavitev je potekala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Magnetogram lahko preberete na povezavi: Predsednik vlade Janez Janša v Evropskem parlamentu o prednostnih nalogah predsedovanja Slovenije Svetu EU
Po predstavitvi je Janez Janša sodeloval na novinarski konferenci skupaj s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Premier Janša je uvodoma dejal: “Prioritete predstavljamo v upanju, da je naslednjih šest mesecev čas povratka v normalnost, v čas pred krizo in da bodo lahko nekatere strateške prioritete ali pa vsaj razprava o njih ponovno na dnevnem redu.”
Zahvalil se je nemškemu in portugalskemu predsedstvu za sodelovanje. “Skupaj v triu smo v zadnjem letu že delali na prioritetah, še posebej na okrevanju in odpornosti. Tu nas čaka še nekaj korakov, potrditev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na Svetu EU, sicer pa je Komisija glavnino dela že opravila, potem, ko je bil julija lani dosežen zgodovinski dogovor o novi generaciji EU in sredstvih, ki jih potrebujemo za čim hitrejše okrevanje.”
Nadaljeval je, da nas veselijo tudi dobre napovedi gospodarske rasti v evro-območju in EU, “še posebej, ker je Slovenija v špici po teh napovedih in podatkih o nizki brezposelnosti“.
“V času prvih dveh tretjin tria predsedovanja je bilo opravljeno veliko delo v zelo težkih razmerah. V tem času se je EU po kaosu v prvih mesecih prejšnjega leta postavila na noge, z že omenjenim dogovorom o hitrem okrevanju in hitro registracijo preizkusa in uporabe cepiv in nenazadnje tudi s hitrim dogovorom o evropskem digitalnem covid potrdilu.” Dokazali smo, da je EU tu zato, da “enotno in učinkovito reagira v krizah, kot je bila ta epidemija, ki je simetrično prizadela vse države članice in celotno EU.”
“Prioritete tega semestra so med okrevanjem in odpornostjo po epidemiji in med razpravo o prihodnosti EU in Evrope na konferenci o prihodnosti Evrope, ki se je začela v maju,” je dejal predsednik vlade.
Izrazil je upanje, da bo teh šest mesecev dejansko pomenilo prehod od ukvarjanja s krizo in reševanja posledic krize na koncentracijo na strateške dileme, ki so pred nami.
“Je pa to odvisno od tega, ali bomo dejansko dosežke evropske in svetovne znanosti, ki so izraženi v učinkovitih cepivih proti koronavirusu dejansko uporabili in do jeseni precepili zadostni del evropskega prebivalstva, tako da bomo lahko jeseni ne le živeli normalno, ampak se osredotočili na ključne izzive.
Potrebujemo skupno evropsko kampanjo, kjer bodo ugledni, znani, priljubljeni športniki, umetniki, mnenjski voditelji nagovorili ljudi, da uporabijo ta dosežek evropske znanosti oziroma cepiva, ki jih je na voljo dovolj.”
“Bila bi velikanska škoda, da bi bili jeseni zaprti zato, ker nismo sposobni prepričati ljudi, naj ta dosežek uporabijo,” je povedal predsednik vlade.
V nadaljevanju je izpostavil nekatera zunanjepolitična vprašanja. “Odnosi z Rusko federacijo, Turčijo, Kitajsko, Severno-atlantsko zavezništvo, dogajanje v Podsaharski Afriki, kjer ljudje živijo pod grožnjo terorizma, ne bodo na dnevnem redu kot četrta, peta, šesta točka, temveč prej” je povedal premier in dodal, da strateško reagiranje na strateške izzive pomeni tudi širitev EU.
“Veseli smo, da bosta v tej polovici leta dva pomembna sestanka evropskih voditeljev namenjena širitvi. Prvi bo 6. oktobra v Sloveniji, kjer bo srečanje Evropskega sveta z voditelji držav in vlad šestih kandidatk Zahodnega Balkana. Tu upamo, da bo prišlo do konkretnih prebojev pri hitrejšemu vključevanju in približevanju nekaterih zahodno balkanskih držav k EU.
Decembra pa je na seji Evropskega sveta predvideno tudi vprašanje Vzhodnega partnerstva oziroma vprašanje, povezano z odnosi med EU in Vzhodno soseščino, kjer upamo, da bomo lahko storili nekatere korake, da ne bomo še naslednja leta tarča zamrznjenih konfliktov v soseščini,” je povedal premier.
“Veliko izzivov je pred nami in upajmo, da se bomo lahko srečevali v razmerah, ko se bomo fizično srečevali in ko ne bo vse potekalo prek ekranov, ampak da bomo lahko naredili pomembne korake naprej,” je zaključil.
V nadaljevanju je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev in novinark. Glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev je ponovno pojasnil, da se Slovenija ne umika iz sistema, da pa je prišlo do zapleta zaradi naše notranje zakonodaje.
“Postopek ponavljamo in ga bomo, kar se vlade tiče, dokončali do jeseni, tožilski svet pa ima v rokah del procedure in je to odvisno tudi od njih,” je poudaril in dodal tudi, da bi bilo dobro, da bi v tem mehanizmu delovale vse evropske države.
“Žal mi je, da se ukvarjamo z dvema tožilcema iz Slovenije, nihče pa se ne vpraša, zakaj Danska, Poljska, Madžarska, Švedska ne sodelujejo pri tem mehanizmu,” je dejal.
Dodal je še, da je polno problemov v okviru EU, o katerih bi bilo vredno poročati in ki so tisočkrat večji od imenovanja dveh evropskih tožilcev.
Na vprašanje glede sodelovanja s pododborom Libe in vprašanjem svobode medijev, je dejal, da “z naše strani ni bilo problemov ali ovir, da pododbor pride v Slovenijo in pregleda primere, vezane na svobodo medijev in vladavino prava. Celo povabili smo Evropsko komisijo k nam, da vse preveri. Upam, da se bo skupina, ki bo prišla v Slovenijo, pogovarjala z različnimi ljudmi in ne le tistimi, ki sliko prikazujejo enostransko.”
“Kar se tiče medijske svobode v Sloveniji, že tretjič vodim vlado in vedno, ko jo vodim, se na indeksih medijske svobode Slovenija dvigne.”
Slovenija na omenjenem indeksu tudi lansko leto napredovala.
“Je pa veliko izvoza politične situacije v Sloveniji v evropske institucije, kjer nihče ne govori slovensko, in kjer so odvisni od tega, kar kdo pove.
Preden pa sodite o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji, vas vabim, da pridete v Slovenijo s prevajalcem, živite pri nas en teden in boste videli, kakšen je odnos medijev do vlade ter obratno.”
Glede širitve EU pa Janša meni, da je širitev EU strateški odgovor na aktualna vprašanja.
“V zadnjih 15 letih se EU ni širila, z eno izjemo, temveč se je krčila, širil pa se je nekdo drug z drugačnimi vrednotami, ki ne prispeva k stabilnosti v soseščini, ustvarja zamrznjene konflikte, zato da se EU ne bi širilo, tako se porablja več časa, več sredstev in več energije, ko se išče taktične odgovore za posledice.”
“Slovenci privoščimo članstvo v EU vsem, ker smo ga sami dosegli, vemo, kaj to pomeni, pomagamo državam kandidatkam tudi iz tega razloga, ker je to dobro za nas, za njih, za EU, ker je to strateški odgovor na strateške izzive v naši soseščini.”
Širitev v EU v zadnjih 15 letih ni bila prioriteta, “ker smo se ukvarjali s krizami, vendar pa EU lahko dela velike korake naprej na tistem področju, na katerega se vsi osredotočimo”.
E. U.
