Policija povečala svojo prisotnost v okolici OŠ Velika Dolina vse dokler bo to potrebno

Po včerajšnjem incidentu na OŠ Velika Dolina je policija povečala svojo prisotnost v okolici šole. “Gre za naloge, primerljive z nalogami ob prvem šolskem dnevu, ko se policisti več pojavljajo v bližini šol,” je v izjavi za medije povedal Željko Hvalec s Policijske uprave (PU) Novo mesto. Ukrep bo veljal, dokler bo potrebno, poroča STA.

 

Kot je povedal Hvalec, so policisti včeraj takoj, ko so dobili prijavo, da je 14-letni romski učenec na šoli v razredu fizično napadel učenca 9. razreda in ga poškodoval, opravili več pogovorov. V prisotnosti staršev so zaslišali tudi nasilneža, vodstvo brežiške policijske postaje pa se je sestalo z vodstvom šole in občine Brežice.

V policiji se po njegovih besedah odzovejo na vse prijave in izvedejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti. “To smo storili tudi v tem primeru,” je dejal. Kot je dejal, imajo tako PU Novo mesto kot vse policijske postaje na območjih, kjer živijo Romi, izdelane akcijske načrte, v katerih so opredeljene vse aktivnosti, ki jih letno izvajajo. Za reševanje romske problematike imajo tudi posebej zaposlenega policista.

Na vprašanje, zakaj je policija poškodbe učenca opredelila kot lažje, čeprav je iz fotografij, ki so jih medijem posredovali starši, razvidno, da poškodbe niso tako nedolžne, pa je dejal, da policija stopenj poškodb ne določa: “Merila so določena v zakonodaji. Obstaja poseben klasifikator, po katerem zdravstveno osebje določi stopnjo poškodbe.”

Za kaznivo dejanje povzročitve lažje telesne poškodbe je sicer zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, pri čemer pa se mladoletnike obravnava po posebnem režimu.

Na dogodek se je ob robu obiska na Brniku odzval tudi notranji minister Boštjan Poklukar. “Obžalujem medvrstniško nasilje, do katerega je prišlo in sem nad njim zaskrbljen. Takšnega dogajanja v šolah si ne želimo,” je dejal. Ocenil je, da se je policija na dogodek ustrezno odzvala ter zagotovil, da bo še naprej zagotavljala primerno varnost.

Da je za varnost na šoli zdaj s pomočjo policije in varnostnika zagotovljena, je za STA ocenila tudi ravnateljica Anja Zevnik. Starše je zato pozvala, naj otroke znova pošljejo v šolo. Danes so namreč v šolo prišli le štirje. Naj znova pošljejo otroke v šolo, sta starše pozvala tudi občina in predstavnik sveta staršev.

Šolo sicer obiskuje 130 učencev, od tega štirje Romi. Na splošno so izkušnje šole z njimi različne, težave pa so po besedah ravnateljice predvsem s tistimi iz višjih razredov. “Prihaja do različnih neprijetnih dogodkov, od verbalnega, občasno tudi fizičnega nasilja. Zato smo v zvezi s tem že iskali rešitve z ministrstvom, šolsko inšpekcijo in drugimi,” je dejala.

Neodvisni občinski svetnik Bogdan Palovšnik, sicer predsednik komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini, ocenjuje, da je šla celotna zadeva predaleč in da bo treba nekaj narediti. Opozoril, da težave niso od včeraj. “Skupaj z romskim policistom in centrom za socialno delo smo že pred časom opravili pogovor s starši, vendar vse kaže, da ni pomagalo,” je dejal. Opozarja sicer, da vsi Romi niso problematični.

Tovrstne problematike sicer po njegovi oceni ne moreta reševati šola ali lokalna skupnost sama, ampak so morajo nujno vključiti državne inštitucije. “V sistemu je namreč preveč nekih varovalk in določb, ki preprečujejo učinkovito ukrepanje. Danes se pogovarjamo o tem, kako bomo nasilnemu učencu preprečili dostop do šole, istočasno pa moramo razmišljati, katere ukrepe mora sprejeti ravnateljica, da je ne bo obiskal inšpektor. To je začaran krog,” je dejal.

“To ni prav in se ne bi smelo dogajati,” je ponedeljkov dogodek ocenil Iztok Kosec, eden od dveh Romov, ki sta člana omenjene občinske komisije. Tudi on ocenjuje, da vseh Romov ne gre metati v isti koš in da so problematični zgolj nekateri.

Na Centru za socialno delo (CSD) Posavje so nad dogodkom pretreseni, je povedala direktorica Marina Novak Rabzelj. O konkretnem primeru ne more govoriti, so pa v zadnjem letu s šolo redno sodelovali, predvsem pri iskanju sobivanja in izboljšanja medsebojnih odnosov. “Ko se kaj takega zgodi, se moramo sicer vedno vprašati, kje je treba narediti še več. In ugotavljamo, da bo treba vse naše preventivne aktivnosti še nadgraditi, kar ne velja zgolj za CSD, ampak vse institucije, ki delamo z otroki in mladostniki,” je dejala. Na CSD sicer opažajo, da se težave pojavljajo zlasti tam, kjer se romske družine izselijo iz romskega naselja in se preselijo v mirno vaško okolje.

A. V.