Preiskovalna komisija državnega zbora, ki ugotavlja dejansko stanje o primerih ukradenih otrok, vodi pa jo Alenka Jeraj, je v iztekajočem se tednu zaslišali štiri priče: Marijo Šiško, mamo iz Novega mesta, upokojeno zdravnico Tončko Završnik, specializirano ginekologinjo in porodničarko, ter predstavnika srbske vladne komisije Radišo Pavlovića in Milanko Momčilović, ki sta delila svoje izkušnje z raziskovanjem podobne problematike.
Marija Šiško, mati iz Novega mesta, že dolgo išče svoje tri otroke (od petih rojenih). Vse tri je v 70. letih rodila v novomeški porodnišnici, domnevno naj bi umrli takoj po rojstvu. Drugi in zadnji, ki sta se rodila v ljubljanski porodnišnici, sta ostala živa. Več o tem lahko preberete na povezavi: Pričala mati iz Novega mesta
Tončka Završnik, upokojena zdravnica in specialistka ginekologije ter porodništva, je kariero začela leta 1974 v Splošni bolnišnici Celje na oddelku za ginekologijo in porodništvo. Leta 1978 se je zaradi kariernih razlogov zaposlila v porodnišnici v Ljubljani, kjer je delala do leta 2003. Nato je odšla v tujino, leta 2005 pa se je vrnila in delala kot porodničarka v Splošni bolnišnici Maribor do upokojitve.
Završnikova je na seji izrazila šok nad domnevami o ukradenih otrocih in dejala, da je o tem prvič slišala februarja letos. Po njenih besedah so nekaterim materam sporočili, da so otroci umrli, ne da bi jih videle, včasih pa so jih pokopali skupaj z odraslimi. Spomnila se je praks iz študentskih let, ko je bil odnos zdravnikov do žensk drugačen, a poudarila, da si ne more predstavljati, da bi kdo vzel otroka materi.
Opisala je svojo vlogo porodničarke, ki je bila prisotna ob porodih, kadar je bilo potrebno. Pri sprejemu v porodno sobo so matere izpolnjevale porodni zapisnik, ki ga je vodila babica, nadzor pa sta imela dežurni zdravnik in babica. Po rojstvu je babica otroku in materi dodelila oštevilčeni zapestnici, napisani z rdečim flomastrom. Če je otrok umrl, so mame dostikrat odklonile ogled, kar je Završnikova pripisala strahu pred prizorom. Na vprašanje o številu umrlih otrok ni mogla podati natančnih podatkov, a je potrdila, da so vsi porodi evidentirani.
Spomnila se je, da je v enem tednu umrlo šest otrok, drugače pa ni bilo veliko smrti otrok.
Završnikova je opisala tudi postopek premestitve otrok, ki so potrebovali intenzivno nego, pogosto v Ljubljano ali Maribor, organiziran s strani pediatra. Poudarila je spodbujanje dojenja in zatrdila, da so matere ob odpustu običajno prejele odpustnico, čeprav se natančno ne spomni. Predsednica komisije Alenka Jeraj ji je prebrala pismo Natalije Franko, na kar je Završnikova pojasnila svojo plat zgodbe. Na vprašanja Predraga Bakoviča o dokumentaciji in vzrokih smrti otrok je odgovorila, da o tem ve malo, saj so vpisovanje vodile babice. Bakovič jo je vprašal tudi o možnosti skrivanja otrok, a Završnikova meni, da bi to bilo težko neopaženo izvesti, saj je otroška stacija imela stalno osebje. Alenka Helb je povprašala o obdukcijah, a Završnikova ni prepričana, ali so bile izvajane pri vseh mrtvorojenih otrocih.
Pavlović: Kraje dojenčkov v nekdanji skupni državi izvajale organizirane združbe
Pred komisijo sta pričala tudi Radiša Pavlović in Milanka Momčilović, člana komisije, ki se v Srbiji ukvarja s primeri ukradenih otrok. Pavlović, sicer predsednik srbskega Društva za resnico in pravico o otrocih, je zatrdil, da so kraje dojenčkov v nekdanji skupni državi izvajale organizirane združbe, v katerih so sodelovali zdravniki, babice, matični uradi, odvetniki in številni drugi, ščitil pa naj bi jih državni vrh. Spomnil je, da so prvi z DNK analizo dokazali ugrabitev. “To se je zgodilo v Kruševcu, materi so rekli, da je otrok umrl po rojstvu, odšla je domov prepričana, da je otrok umrl,” je dejal. Kot je dodal, imajo potrdilo, da so v nekaterih porodnišnicah živeli tujci, ki so nadzirali porode in delali “sezname”.
Momčilovićeva pa je dejala, da je bilo več načinov ugrabljanja dojenčkov, med drugim prek “fiktivnega poroda”. “Imamo imena več žensk, ki so rodile, a to ni bilo nikjer zapisano,” je povedala.
Seje razkrivajo razlike v praksah in dokumentaciji ter kažejo potrebo po nadaljnjih raziskavah. Zdravnica Završnikova je na četrtkovi seji predstavila vpogled v nekdanje porodne postopke, medtem ko sta Pavlović in Momčilovićeva razkrila stvari, ki nakazujejo širšo regionalno problematiko. Primeri Marije Šiško pa so naravnost šokantni. Nadaljnje zaslišanja in analiza dokumentov bosta torej ključna za razjasnitev teh primerov.
M. D.
