Pred enim letom smo začeli dobivati slike iz kitajskega Wuhana, o soočanju s takrat še nepoznano boleznijo. Danes, leto dni kasneje, ko se svet sooča z njenimi posledicami, pa imamo proti koronavirusu že dve varni cepivi. Cepljenje že poteka tudi po celotni Evropski uniji (EU).
To je brez dvoma velik uspeh, ki brez delovanje Evropske komisije in evropskih sredstev ne bi bil mogoč. Ker je šla Evropska komisija v skupni nakup, smo se izognili višjim cenam cepiv in rivalstvu med bogatejšimi in revnejšimi državami članicami. To je dejstvo, s katerim bomo rešili milijone življenj po vsej EU.
Od konca prejšnjega leta se je močno povečal delež tistih, ki se želijo cepiti. To kažejo raziskave in prav je tako. Poleg spoštovanja omejitvenih ukrepov je cepljenje edina odgovorna odločitev, ki jo posameznik, ki se lahko cepi, lahko sprejme. Takoj, ko bom na vrsti, bom to storila tudi jaz.
Veliko prahu v javnosti te dni dviguje zgodba o AstraZeneca (AZ), podjetju, s katerim je EU podpisala pogodbo o dobavi cepiva. Astra Zeneca se je zavezala, da bo v prvem četrtletju dostavila 80 milijonov odmerkov, njihove zadnje informacije pa so bile, da bodo dobavo zmanjšali za kar 60 %. To ni v skladu s pogodbami, zato je predsednica Komisije z njimi opravila pogovore. Vsekakor pričakujemo, da bo Astra Zeneca izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
Poleg tega podpiram tudi certifikat cepljenja, ki bi omogočal prosto gibanje oseb, ki so se cepile. Seveda vseh ne moremo prisiliti v cepljenje, prav pa je, da tisti, ki se odločijo za to odgovorno družbeno dejanje, imajo od tega tudi korist.
Poleg tega imamo tudi nekatere skupine oseb, ki se ne morejo cepiti, za te bi morali postaviti jasne izjeme.
Ko se srečujemo z očitki, zakaj je nekje cepljenje steklo prej, recimo v Združenem kraljestvu (ZK), naj povem, da EU deluje pregledno, poleg tega pa vse njene institucije, vključno z EMO (agencijo za zdravila), ki cepivom da zeleno luč, delujejo strokovno.
Cepiva, ki so trenutno odobrena so varna in učinkovita, saj so prestala vse postopke preverjanja. Poleg tega ne poznamo pogodb, ki so jih s farmacevtskimi podjetji sklenili v ZK in Izraelu, da so lahko dobili več doz. Evropska komisija je bila namreč v pogodbenih zahtevkih zelo pozorna na izmenjavo podatkov s farmacevtsko industrijo.
V teh dneh dobivam veliko vprašanj v zvezi s to tematiko. Na nekatera vam poskušam odgovoriti v nadaljevanju.
Ali drži, da so zamude AZ pri cepivih v Evropo posledica problemov v proizvodnji evropskega obrata, medtem ko tovarne v Združenem kraljestvu normalno delujejo?
Astra Zeneca naj bi imela 2 obrata v Veliki Britaniji in 2 obrata v Evropi. Kolikor je znano, pogodbe sicer niso javne, ne obstaja hierarhija oziroma dvojna dobavna veriga glede dostave cepiv. To pomeni, da je treba dogovorjeno količino cepiv dobaviti v dogovorjenem času (po četrtletjih), ne glede na to, iz katere tovarne cepiva prihajajo.
Ali res obstajajo zamude, ker je Združeno kraljestvo podpisalo sporazum z AZ tri mesece pred EU?
Ne. To ni res. V pogodbi ni klavzule o prednosti. Če je Združeno kraljestvo podpisalo pogodbo s podjetjem 1,2 ali 3 mesece pred EU, to ne pomeni, da lahko Astra Zeneca najprej dobavi Združeno kraljestvo. Nasprotno. Astra Zeneca je pogodbeno zavezana, da bo v dogovorjenem roku dobavila dogovorjeno količino cepiv, ker je Evropska komisija med pogajanji zagotovila, da bo imela za to zadostne proizvodne zmogljivosti.
Kaj bo Evropska komisija storila, da AT in morebiti druga podjetja ne bodo kršila pogodb, podpisanih s Komisijo?
Po napovedi AZ, da proizvodnja cepiv ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti do EU, se je Evropska komisija odločila, da uvede strog nadzor izvoza cepiva proti koronavirusom. Po predlogu EC bi morale družbe zaprositi za odobritev, preden doze cepiv, proizvedenih v EU, pošljejo na mednarodni ravni. Ne gre za prepoved izvoza, gre za to, da vemo, kam se pošiljajo cepiva, proizvedena v Evropi. Evropskih državljanov ne bi smeli obravnavati kot drugorazredne. Po navedbah naj bi bile omejitve EC podobne omejitvam, ki jih je EU uvedla lansko pomlad pri izvozu osebne zaščitne opreme, ko je bilo zaloge malo. Tako bi Komisija poskušala zagotoviti, da proizvajalci cepiv spoštujejo svoje pogodbene odgovornosti.
Ali je EU odgovorna za zamude pri dobavi cepiva AZ?
Ne. EU ni odgovorna za zamude pri dostavi cepiva AstraZeneca. AstraZeneca je prošnjo za odobritev cepiva Covid19 vložila šele 12. januarja. EMA bo njihovo cepivo najverjetneje odobrila jutri, v petek. EU je veliko vlagala v proizvodnjo cepiv, in sicer približno 2,7 milijarde evrov, v zameno za pravico do nakupa določenega števila odmerkov cepiva v določenem časovnem okviru. To vključuje resne naložbe v izgradnjo proizvodni zmogljivosti tudi za AstraZeneco. Družba je pogodbeno zavezana, da bo cepivo dostavila v EU. K temu se je zavezala že avgusta.
Avtorica: Romana Tomc, evropska poslanka (vir)
