Novosti in pogoji za pridobitev pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2025

Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) je objavil novosti in pogoje za upokojitev v letu 2025. Ti ostajajo enaki, kot so bili v letu 2024. Enaki ostajajo tudi odmerni odstotki za odmero teh pokojnin, ki so se že v letu 2023 za oba spola izenačili.

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz spodnje preglednice:

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti.

Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva,

2. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in

3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:

• ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
• moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

• dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),
• osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižjo možno starostjo, predpisano za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške tudi v letu 2025 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka. Tako se pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmeri v višini 63,5 odstotka pokojninske osnove.

Tudi v letu 2025 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.