Natanko sto let po prvi pokrajinsko-umetniški razstavi v Windischerjevem salonu v Kandiji sta se včeraj zgodila dva dogodka. V Dolenjskem muzeju Novo mesto so slavnostno odprli razstavo z naslovom Let novomeške pomladi, ki osvetljuje odmevno razstavo, ki so jo tistega septembrskega dne odprli v novomeškem salonu kandijske gostilne Josipa Windischerja. Na Kandijskem mostu pa se je ob 19. uri začela soareja Nekaj dni v septembru, Novo mesto 1920-2020.
Najprej je bilo videti letala, sledili so padalci, ki so padali kot bombe, ter simbolično uprizorili človeka z bombami, Antona Podbevška, enega od pomembnejših predstavnikov novomeške pomladi. Med gledalci je bilo najprej opaziti glasbenico in operno pevko Ireno Yebuah Tiran, ki je s petjem pospremila padalce.
Začetek dogajanja je povezoval radijski in televizijski napovedovalec Ivan Lotrič, ki je s pismom, ki ga je Richard Jakopič pisal Miranu Jarcu, vpeljal gledalce v čas dvajsetega stoletja. Sledil je govor župana Mestne občine Novo mesto Gregorja Macedonija, nato je Ivan Lotrič s citati avantgardnih filozofov orisal umetnost tistega časa. Govor Mirana Moharja je v slavnostnem vzdušju zajel širši slovenski ter svetovni kontekst avantgardnih umetnosti. Sledila je soareja, ki jo je režiral Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra.
Dogodek je bil edinstven v več pogledih – ker je bil kljub trenutnim razmeram in ob izjemnem trudu vseh udeležencev sploh izpeljan in je s tem sporočal, da življenje, čeprav razmere niso idealne, teče dalje. Svojevrstna je bila tudi izvedba soareje, ki je opozorila na pomen avantgardnega gibanja ter protagonistov novomeške pomladi.
Soareja je bila poklon Podevškovim prizadevanjem, v njej pa so med drugim nastopili dramski igralci Pavle Ravnohrib, Anuša Kodelja, Borut Doljšak, Maruša Majer, Irena Yebuah Tiran in duo Silence.
Po režiserjevih besedah je soareja soareja stališč, ki so omogočala in ovekovečila umetniško avantgardo. Ta je predstavljala poklon Antonu Podbevšku, ki je sam zase pravil, da se je za tiste čase prehitro rodil. S soarejo so se v Anton Podbevšek Teatru spomnili njegovih soarej izpred prve svetovne vojne, s katerimi je napovedoval dogajanje, ki je svojo kulminacijo doživelo pravo gibanje šele po njej.
Z razstavo Let novomeške pomladi, ki bo v Dolenjskem muzeju Novo mesto na ogled do 8. februarja prihodnje leto, so razstavili 222 del ter s tem izvedli poskus rekonstrukcije 1. pokrajinske umetniške razstave izpred sto let, izdali bodo tudi publikacijo 100 let novomeške pomladi. Z razstavo, katere avtorica je umetnostna zgodovinarska Jasna Kocuvan Štukelj, so izpostavili tri zvrsti umetnosti: likovno, literarno in glasbeno, kot so to storili tudi pred sto leti.
Dogodek je na več prizoriščih skupaj spremljalo več kot 400 ljudi. Poleg osrednjega prizorišča, kjer je bilo 250 sedišč, si je prek zaslona na gradu Grm soarejo ogledalo nekaj več kot sto ljudi, projekcija za obiskovalce je bila na voljo tudi na pročeljih Knjižnice Mirana Jarca in Gimnazije Novo mesto.
Prenos v režiji Klemna Dvornika je bilo mogoče spremljati tudi v živo prek spletne strani 100pomladi.si in družabnega omrežja Facebook.
Fotografije so dostopne prek: https://we.tl/t-P9aHr1rmIC
Tematsko leto 100 let novomeške pomladi je nastalo v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, Knjižnico Mirana Jarca, Dolenjskim muzejem Novo mesto, Anton Podbevšek Teatrom, Zavodom Situla, ter številnimi sodelujočimi. Sponzorji projekta 100 let novomeške pomladi so Zavarovalnica Sava, zavarovalna družba, BTC, Telekom Slovenije, Krka, tovarna zdravil, skupina TPV, Renault in Petrol, so sporočili z mestne občine.
M. D.
