Nemčija napoveduje paket davčnih olajšav, s katerim bi zaposlene razbremenili posledic naraščajoče inflacije. Ukrep, ki ga mora potrditi nemška vlada, bo vreden 10 milijard evrov. Ekonomist Matej Lahovnik pri tem navaja, da gre za najbolj logičen ukrep, ki bi ga morala posnemati tudi Golobova vlada, ne pa da predlaga popolnoma nasprotnega.
“Vprašati se moramo, zakaj slovensko finančno ministrstvo načrtuje povsem nasprotne ukrepe od nemških. Nekdo bo naredil hudo napako, ali Nemci ali Slovenci. Mislim, da je odgovor jasen,” dodaja Lahovnik.
Nemška vlada namerava s prihodnjim letom zvišati tako splošno davčne olajšave kot spodnjo mejo najvišjega dohodninskega razreda, v katerem velja 42-odstotna stopnja obdavčitve. Zvišale bi se tudi olajšave za vzdrževane družinske člane.
Po besedah nemškega finančnega ministra in vodje liberalcev (FDP) Christiana Lindnerja je predlagani ukrep namenjen predvsem blažitvi posledic visoke inflacije pri zaposlenih, ki se zaradi dviga plač soočajo z višjimi davčnimi bremeni. Zvišanja plač, ki so jih bili delavci deležni zaradi visoke inflacije, namreč večje davčne obveznosti praktično izničijo.
Prepričan je, da višja obdavčitev v teh časih ni poštena in ogroža gospodarsko rast.
Lahovnik: Gre za najbolj logičen ukrep
Za ekonomista Mateja Lahovnika so predlagani ukrepi nemškega finančnega ministra logični, ker želijo delovati proticiklično.
Nemcem bo zaradi znižanja dajatev v denarnicah ostalo več denarja, s katerim se bodo lažje borili proti draginji, hkrati pa bo to imelo ugoden vpliv na nemško gospodarstvo.
“Gre za najbolj logičen ukrep, ko državi grozi nevarnost recesije. Ko se hkrati soočamo še z naraščanjem cen, mora država zvišati splošno davčno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane,” je prepričan Lahovnik.
Pojasnil je, da je splošna davčna olajšava namenjena predvsem pokrivanju minimalnih življenjskih stroškov. Ker so se ti tako v Nemčiji kot v Sloveniji občutno povečali, se mu zdi ukrep logičen. Enako velja za vzdrževane družinske člane, saj se ob visoki inflaciji stroški vzdrževanja povišajo. Zato se mu zdi nelogično, da slovensko finančno ministrstvo predlaga popolnoma nasproten ukrep od nemškega.
Dva povsem različna pristopa
Golobova vlada sicer predlaga ustavitev načrtovanega dviga splošne olajšave v prihodnjih letih. Lahovnik je prepričan, da bi ta morala slediti nemški vladi.
“Še več, če je prejšnja vlada načrtovala postopen dvig splošne olajšave na 7.500 evrov, bi jo morala aktualna vlada ob 11-odstotni inflaciji takoj dvigniti na ta znesek, ne pa da načrtovani dvig praktično odpravlja. Najhuje pa je, da Golobova vlada načrtuje, da se dohodninski razredi ne bodo več usklajevali z inflacijo. Gre za dva povsem različna pristopa.
Nemcem so stvari popolnoma jasne
Lahovnik pri tem dodaja: “Nemcem je popolnoma jasno, da se proti inflaciji ne moreš boriti z znižanjem življenjskega standarda ljudi in zniževanjem realnih dohodkov. Ko nekateri v Sloveniji trdijo, da bi dvig plač dodatno prilil olje na inflacijski ogenj, dejansko sporočajo, da se želijo proti inflaciji boriti z zmanjšanjem realnih dohodkov. To je popolnoma zgrešeno, saj bodo poleg inflacijskega krča povzročili še potrošniški krč. S tem pa se bomo dejansko soočili z nevarnostjo stagflacije, ko bomo imeli visoko inflacijo in upad gospodarske rasti.
Kaj se bo zgodilo v Sloveniji?
“Nemški ukrep je namenjen temu, da ljudje zaradi inflacije ne bodo plačevali več davkov ob nižjih dohodkih. To se bo zgodilo v Sloveniji. Če bi se nam hipotetično plače vsem povišale za 11 odstotkov, kolikor znaša letna inflacija, bi ostali realni dohodki enaki. Zaradi neusklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo pa bi plačali bistveno več davka in bi bila povprečna stopnja davka višja, saj bi se avtomatično uvrstili v višji dohodninski razred. Če se hkrati ne bi povišale olajšave, bi bili dejansko na slabšem,” dodaja Lahovnik.
Povzeto siol.net
A. L.
