Javnofinančna politika bo tudi v naslednjih dveh letih usmerjena predvsem v porabo, kar je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je v luči boja proti inflaciji v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke, v oceni proračunskih dokumentov za 2024 in 2025, mi jih je pripravila vlada, ugotavlja fiskalni svet. Ta je svoje ugotovitve glede državne porabe predstavil danes.
Kazalniki porabe po opozorilih fiskalnega sveta precej presegajo dolgoročno vzdržne ravni in rasti ter hkrati presegajo vrednosti, priporočene na ravni EU.
Predloženi proračunski dokumenti po prepričanju fiskalnega sveta nakazujejo slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v tem in prihodnjem letu.
Večina kazalnikov, ki jih za oceno stanja javnih financ uporablja fiskalni svet, tako ob zaključku obdobja izjemnih okoliščin, torej ob koncu 2025, po oceni sveta izkazuje slabši položaj kot v obdobju pred začetkom epidemije.
Prav tako proračunski dokumenti, predloženi v oceno fiskalnemu svetu, po oceni slednjega še vedno niso celoviti in dovolj verodostojni, odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter ne omogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili, določene z zakonodajo.
Glede samih predvidenih stroškov obnove po poplavah pa so v fiskalnem svetu zapisali, da razpoložljive ocene škode in stroškov obnove zaradi obsežnosti in nedorečenosti porajajo določeno mero dvoma, zato trenutno še ni mogoče podati verodostojne ocene potrebnih javnofinančnih sredstev.
Ker pa bodo ta v vsakem primeru visoka, je pri izdelavi ocene stroškov obnove po prepričanju svet nujna visoka raven transparentnosti, pri odločitvah o virih financiranja pa celovita presoja njihove ustreznosti ob upoštevanju vpliva na obnašanje gospodinjstev in podjetij v razmerah začetka ohlajanja gospodarske dejavnosti ter same učinkovitosti sanacijskih ukrepov.
A. V.