38-letna Črnomaljka Maja Kocjan, magistrica znanosti, na tokratnih lokalnih volitvah, ki bodo v nedeljo, 18. novembra, kandidira za županjo Občine Črnomelj. Znana je kot velika borka, ki zlepa ne odneha. V preteklih letih se je aktivno vključevala v delovanje v lokalnem okolju in se vključila tudi v politično življenje. Osredotočila se je na opozarjanje o pomanjkanju delovnih mest za mlade in s tem povezano znano težavo pri zaposlovanju v Beli krajini, pa tudi na prepočasen razvoj celotne Bele krajine. V letu 2014 je bila izvoljena za občinsko svetnico in v občinskem svetu nenehno opozarjala na žgoča lokalna vprašanja. V letu 2016 je bila tudi ena od pobudnic Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini, ki je v teh krajih prvič po osamosvojitvi države izvedla tudi protest ter tako uspešno preprečila postavitev migrantskega centra v Črnomlju. Zaposlena je v Državnem zboru RS in je hkrati tudi namestnica generalnega sekretarja Slovenske demokratske stranke (SDS). Kot pravi sama, ji poleg vseh obveznosti in vzgoje dveh sinov ostane malo prostega časa, tega pa nameni družini.
Že večkrat ste povedali, da odločitev za kandidaturo za županjo Občine Črnomelj ni bila najlažja. Zdaj kandidirate, kaj vas je prepričalo v to?
Junija sem kandidirala za poslanko v Državni zbor RS. V takratni predvolilni kampanji sem osebno obiskala več kot 2000 domov in se srečevala s krajani. Med njimi sem bila po 12 ur dnevno, vsak dan. Celotno kampanjo sem delala resnično s srcem, z željo, da se v Beli krajini nekaj spremeni in da Bela krajina končno postane vidna na zemljevidu Slovenije. Vesela sem, da so to prepoznali tudi volivci in volivke ter mi namenili daleč največ glasov med vsemi belokranjskimi kandidati. Zaupanje, ki sem ga bila deležna, sem razumela tudi kot obvezo za svoje delo v prihodnje. V kampanji sem navezala številne stike in spoznala, s kakšnimi težavami se srečujejo moji sokrajani. Odločila sem se, da bom z delom nadaljevala, saj vem, da lahko zgolj z majhnimi spremembami narediš velike spremembe.
V kandidaturi vas je poleg stranke SDS podprla tudi stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi). Je to vaša ekipa?
Podpore NSi sem bila zelo vesela. Sama pa sem mnenja, da se na lokalni ravni ne smemo politično deliti, saj smo enostavno premajhni za to. Vsi smo v prvi vrsti Črnomaljci in moramo iskati skupne točke ter pustiti ideološke teme na strani. Le tako bomo lahko dosegli nek preboj in bo lahko Črnomelj zadihal s polnimi pljuči. Navedeno sem poudarila tudi na občinskem svetu že pred leti.
Glede moje ekipe pa vedno poudarjam, da bo moja ekipa stroka, kjer bo edino merilo sposobnost in kompetence.
Politično ste že vrsto let opredeljeni. Je to vaša prednost ali slabost?
Vsekakor prednost. Glede na dejstvo, da sem že dlje časa zaposlena v Državnem zboru, vem v vsakem trenutku, na koga se obrniti in ga v istem trenutku poklicati. Moramo se zavedati, da ima naša stranka številne župane po celotni Sloveniji in se lahko na njih kadarkoli obrnem za pomoč. Prav tako ima naša stranka evropske poslance, s katerimi sem redno v stikih. Tega drugi kandidati nimajo in si bodo morali ta vrata še odpreti in te stike še vzpostaviti.
Zdajšnja kampanja za lokalne volitve se bliža koncu. Kako jo ocenjujete?
Še vedno traja, je naporna, vendar lepa, saj dnevno srečujemo sokrajane, ki so našega obiska zelo veseli. Čutim pozitivno energijo, upanje in to mi vedno znova daje nov zagon.
Pa vendar je bilo na nekaterih spletnih mestih lahko prebrati zapise, kot so, na primer, da je treba Majo odgnati iz Bele krajine in podobno. Kako odgovarjate na to?
S takšnimi stvarmi se nimam časa ukvarjati. Črnomelj in kraji v občini so moji in naši kraji, rada jih imam, želim, da se občina razvija in da mladi ne bodo odhajali drugam. V zadnjih osmih letih se je iz občine v druge občine odselilo kar 3.823 krajanov. Odhajajo cele generacije. Črnomaljski kraji pa so velik biser, tako na nivoju Bele krajine kot Slovenije, vendar se tega premalo zavedamo in vsekakor premalo izkoristimo.
Občina Črnomelj ne slovi ravno kot razvita občina …
Po zadnje objavljeni lestvici revije Moje finance, kjer so na podlagi skupno več kot 50.000 kazalnikov pripravili lestvico občin, kjer se najbolje živi, se Občina Črnomelj uvršča na 165. mesto med vsemi 212 občinami v Sloveniji.
To je izredno slabo in je pokazatelj, kje se občina trenutno nahaja. To je treba spremeniti, imamo vse potenciale, ki pa niso izkoriščeni.
Na trenutno neizkoriščene potenciale občine ste že večkrat opozorili. Kako to spremeniti?
Vem, da imajo ljudje, ki so vsakodnevno vpeti v utrip mesta in krajev, veliko zelo dobrih idej. Ob napovedi kandidature sem prejela v pregled precej dodelanih idejnih projektov tako s strani podjetnikov kot kmetov in drugih občanov. Težava pa je v tem, da tem projektom, kljub temu, da so nekateri izredno dobro zamišljeni, ne želi nihče prisluhniti. To je treba spremeniti, kar nameravam kot županja tudi narediti. Velikokrat je namreč tako, da najbolj enostavne ideje prinesejo najboljše rešitve.
Službeno sem veliko po Sloveniji in lahko iz lastnih izkušenj povem, da je ob prihodu v Črnomelj, predvsem v njegovo središče, opaziti, da mesto ne napreduje.
Kaj je razlog za to?
Ena izmed temeljnih pomanjkljivosti je dejstvo, da občina nima specializirane ekipe za pridobivanje evropskih sredstev. Veliko dobrih možnosti na tem področju je bilo zato v preteklosti zamujenih. Veliko občin je z evropskimi sredstvi zgradilo nove vrtce, šole, kulturne domove ipd., črnomaljska občina žal ne. Uspešna je bila le pri belokranjskem vodovodu, na ostalih področjih pa precej manj. Tako bo morala občina sama financirati pomemben delež gradenj ali obnov.
Bo pa še vedno na voljo precej sredstev za infrastrukturo in okoljske projekte, kar pa bo treba izkoristiti.
Občino zaznamuje tudi velika brezposelnost, ki je višja od povprečja v državi, okoli polovica vseh zaposlenih se dnevno na delo vozi drugam. Tudi plače v občini so pod slovenskim povprečjem. Kako to komentirate?
Vsekakor drži, da se naše prebivalstvo stara, ker se mladi in izobraženi po koncu šolanja ali študiju ne vračajo domov. Vse več nas je tudi, ki se dnevno vozimo na delo v Novo mesto ali celo Ljubljano. Predvsem kakovost bivanja za mlade družine bi lahko bila na visoki ravni, a moramo za to urediti še precej stvari. Z novimi delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo pa bodo tudi plače zaposlenih višje.
Kakšne so vaše rešitve za izboljšanje stanja, če jih predstavite na kratko?
Veliko jih je. Če na kratko povzamem, ker je bilo o tem javno v zadnjem času že precej povedanega: obnoviti je treba mestno jedro v Črnomlju, saj je to prvo ogledalo vsakemu obiskovalcu ali investitorju. Obnoviti je treba vrtce in šole. V izgradnjo novega vrtca, ki je nujno potreben, občina na primer v preteklih letih ni vložila nobenega napora. Zdaj pa je videti, da bo novi vrtec gradila velenjska zasebna družba Ecotech, ki je v lasti znane SD-jeve družine Škoberne. Izgradnja bo potekala po sistemu javno-zasebnega partnerstva, kar je najdražja možna rešitev. Zneski na položnicah za predšolsko varstvo bodo zato v prihodnje nedvomno in po nepotrebnem višji. V to bo vključena tudi t. i. renta zasebni družbi.
Kaj pa ostali viri?
Denar je možno pridobiti od Ekosklada in tudi neposredno prek razpisov iz Bruslja. Nekatere občine znajo to zelo dobro izkoristiti.
Kako je bilo sicer doslej s črpanjem evropskih sredstev v občini?
Z izjemo belokranjskega vodovoda je bilo to slabo. To ni dobro, saj gre pri tem za nepovraten denar. Naj omenim, da so nekatere občine ustanovile posebne službe, ki se ukvarjajo zgolj z razpisi in pripravami vlog. Pri mojem svetniškem vprašanju, kako je to urejeno v Črnomlju, sem prejela odgovor, da ni mogoče oblikovati skupine, ki bi se posvečala samo temu. Tako pripravljajo dokumentacijo za vsak projekt različni ljudje. To vsekakor ni dobra praksa občin, ki so uspešne v pridobivanju eu-sredstev in je to ključnega pomena za boljšo prihodnost občine.
Doslej ste bili soudeleženi v dveh televizijskih soočenjih. V soočenju v oddaji Svet na Kanalu A je bilo govora tudi o gradnji osnovne šole v Loki, aktualna županja je dejala, da ni bilo državnih razpisov za to. Novinarji so nato ugotovili, da županja ni govorila resnice, da so razpisi bili. Kako je s tem?
Država je zadnji razpis res objavila leta 2011, vendar pa je ta županja Občino Črnomelj takrat že vodila. Po mojem vedenju je za ta razpis tudi vedela. Nato so novinarji POP TV res razkrili, da je bilo na razpisu več dodeljenih projektov, drugim občinam seveda. Ne glede na to pa naj opozorim, da bi v občini lahko izkoristili tudi priložnost, da nam vlada odobri sredstva, ki so namenjena za izredne primere. A to bo mogoče, če se bo na vlado nenehno pritiskalo.
Opozarjate tudi na premajhno vključenost lokalnih podjetnikov in obrtnikov …
Res je. Težava je tudi v tem, da se ne izkoristi dovolj domačega potenciala. V preteklosti so do mene pristopili številni podjetniki, ki so predlagali, da se več podjetnikov skupaj prijavi na določen javni razpis pri gradnji oz. obnovi javnih zavodov, a so žal ti razpisi vedno pripravljeni tako, da se lahko na njih v Sloveniji prijavijo le ena ali dve podjetji iz Ljubljane. Ta podjetja nato sicer izberejo belokranjske podizvajalce, ki dejansko na koncu celoten projekt izpeljejo, a velika večina dobička gre v roke teh ljubljanskih podjetnikov. Tudi davek od dobička gre drugam.
Omenim naj še izgubljena dodatna delovna mesta pri tem, kakovost izvedbe del bi bila nedvomno na višji ravni kot je zdaj, razvoj kraja bi bil bistveno boljši.
V začetku mandata občinske svetnice ste predlagali tudi pripravo Zakona o razvojni podpori Beli krajini. Županja je menila, da ta ni potreben, v enem od soočenj pa je dejala, da je bilo takšno stališče takratnih vladnih predstavnikov. Gre za čas t. i. Cerarjeve vlade. Kako danes, skoraj štiri leta po predlogu, gledate na to?
Kako potreben je ta zakon, je videti že ob obisku pomurske regije, ki je imela prva takšen zakon. Tam se zdaj razvoj lepo vidi tudi v najmanjših občinah – ceste so obnovljene, postavljeni so bili novi vrtci in šole. Takšen poseben zakon bi bil v primeru Bele krajine še bolj upravičen, saj je bila Bela krajina že pred leti v veliko slabšem položaju kot pomurske občine. Tam namreč velik del prebivalcev dela v bližnji Avstriji, kjer so plače precej višje, medtem ko naši občani te možnosti nimajo. Vsekakor bom vztrajala, da takšen zakon dobimo.
Aktualna županja je na soočenju tudi dejala, da naj bi bili vladni predstavniki proti zakonu tudi zato, ker je v veljavi zakon o Pokolpju. Ironično pa je, da so prav ta zakon v Cerarjevi vladi nato spremenili in iz njega izločili 254 milijonov evrov, namenjenih za infrastrukturo.
Župani so vedeli za to in so to dopustili. To je bil denar, s katerimi bi lahko rešili veliko stvari in bi bilo Obkolpje in s tem tudi Občina Črnomelj danes bistveno drugače urejeno, kar bi se odrazilo tudi na turizmu.
Poznate tudi gospodarstvo v občini. Kaj gospodarstvenike najbolj pesti?
Občina ima veliko samostojnih podjetnikov, ki sodijo med mikro ali majhna podjetja. Ravno razvoj teh podjetij je treba vzpodbujati. Da bo ta razvoj mogoč, pa najprej potrebujemo potrebno infrastrukturo. Prioriteta pri tem je izgradnja tretje razvojne osi oziroma hitre ceste od Črnomlja oziroma še prej Vinice do Novega mesta, na kar se je v preteklosti, po mojem mnenju, veliko premalo opozarjalo in pritiskalo. Potem so tukaj še daljnovod, ki ga potrebuje vsako proizvodno podjetje, optika in ostala infrastruktura. Podjetniki so vstopili z mano v stik že v času državnozborskih volitev in predlagali veliko rešitev, ki ne zahtevajo veliko finančnih sredstev in so precej enostavna za izvedbo.
Vsekakor jim nameravam tudi v prihodnje prisluhniti in smiselne predloge tudi upoštevati.
Čemu boste še namenili pozornost, kaj bo vaša prioriteta?
Moja prioriteta bo predvsem to, da razvoj občine Črnomelj dvignemo na raven ostalih regij v Sloveniji. Prioriteta bo izgradnja novih vrtcev in šol, zavzela se bom pospešitev izgradnje hitre ceste od Novega mesta do Vinice, v vmesnem času pa je treba na Gorjancih urediti ustrezna odmikališča za tovorna vozila. Kot županja bom pritisnila na odgovorne v Ljubljani, da se sprejme poseben razvojni zakon za Belo krajino. Podjetnikom bomo z različnimi ukrepi in v okviru zakonskih možnosti omogočili lažji zagon novih podjetij in programov, saj to prinaša nova delovna mesta, ki jih, kot vemo, Bela krajina še kako potrebuje.
Zavzemala se bom za mlade, mlade družine in za to, da se mladim omogoči, da ostajajo doma. S tem bo boljše za vse, tudi za starejše prebivalstvo, ki bodo prav tako deležni moje velike podpore.
Dejavni ste v civilni iniciativi, pri tem ste ena redkih, ki ste se pripravljeni za to tudi javno izpostaviti. Kaj vas vodi pri tem?
Civilno iniciativo smo ustanovili v letu 2016. Sprva se sicer nisem želela izpostavljati, predvsem zato, ker sem bila politično že opredeljena, in nisem želela, da to vpliva na delo iniciative, a se drugi niso želeli ali mogli izpostaviti, zato mi ni preostalo drugega, kot da to vlogo prevzamem jaz.
Skupaj smo naredili veliko in verjetno preprečili, da so odgovorni v Ljubljani odstopili od postavitve migrantskega centra na območju Črnomlja. A je treba biti vseskozi pozoren. Ilegalni prehodi se namreč ne zmanjšujejo.
Oktobra 2016 ste bili tudi med organizatorji protesta proti migrantskemu centru v Črnomlju, letos ste sodelovali na protestu v Metliki. Kako zdaj ocenjujete to stanje?
Odločno zagovarjam stališče, da mora vlada preprečiti množične zlorabe azilnega postopka, ki smo jim trenutno priča s strani migrantov. Ne mednarodno, ne evropsko pravo migrantom namreč ne dovoljujeta pravice izbirati državo, v kateri bodo zaprosili za mednarodno zaščito, temveč določata, da je treba prošnjo vložiti v prvi varni oziroma prvi državi vstopa v EU. V primeru migrantov, ki vsakodnevno nezakonito prečkajo slovensko mejo, sta to Turčija ali Grčija. Sistem mednarodne zaščite je namreč namenjen beguncem, ki dejansko potrebujejo pomoč, ker so v svoji državi preganjani, in ne ekonomskim migracijam. Menim, da na področju nezakonitih prehodov meje tudi občina naredi premalo, saj bi lahko bolj pritisnila na odgovorne, naj naredijo kaj več v smeri preprečevanja ilegalnih migracij. Poleg tega od občine pogrešam, da bi se jasno izrekla o tem, da ne bo dovolila postavitve kakršnega koli migrantskega centra v Črnomlju.
Če bom izvoljena, in verjamem, da bom, bo to moj prvi korak. Jasno bomo povedali, da nasprotujemo postavitvi kakršnega koli migrantskega centra na našem območju.
Voditeljica zadnjega soočenja na lokalni televiziji je dejala, da svojo kampanjo gradite na migrantih. Kako odgovarjate na to?
Moj program je vsekakor zelo razvojno naravnan, usmerjen v prihodnost, prijazen do mladih, mladih družin in vseh ostalih skupin prebivalstva. To lahko opazi vsak, ki to želi. Če pa tega nekdo ne želi videti, je to pač njegova pravica, trditev pa njegova subjektivna ocena. V preteklosti se nisem izpostavila samo pri tej temi. Tisti, ki me spremljajo, vedo, da sem se izpostavila tudi pri parkiriščih, vrtcih in mnogih drugih temah. Tako na občinskem svetu, kot tudi javno.
Kar se pa ilegalnih migrantov tiče, pri tem se bom vedno in povsod strogo zavzemala, da migrantskih centrov ali nastanitvenih kapacitet za ilegalne migrante v Občini Črnomelj ne bo.
Odločno zagovarjam stališče, da je treba najprej poskrbeti za domače ljudi, domačim nuditi vse pogoje za kakovostno bivanje, da bodo z veseljem ostajali na domačih tleh in si tu zgradili domove ter ustvarili družine.
To je prioriteta in od tega ne bom odstopila. Če v tem nekdo vidi »program na podlagi migrantov«, pa je to njegov problem.
Ne moremo mimo izjav, da se v Beli krajini in s tem tudi v Črnomlju že nahajata dva registracijsko-migrantska centra, čemur je na zadnjem soočenju na Vašem kanalu pritrdila tudi aktualna županja. Kako je s tem?
Teh centrov ni, to smo preprečili v civilnih iniciativah, najprej v Črnomlju in letos še v Metliki. To dobro ve tudi aktualna županja, ki bi v imenu resnicoljubnosti morala voditeljico popraviti. Moram pa povedati, da sta na soočenju s takšnima zavajajočima izjavama tudi mene presenetili, v trenutku sem se namreč spomnila na nedavne izjave prejšnjega predsednika vlade Mira Cerarja, da so kapacitete migrantskih centrov v Beli krajini zapolnjene. Očitno pa je, da nekateri namerno ali nenamerno zamenjujejo prostore na policijskih postajah, kjer ilegalne migrante zgolj popisujejo. To niso centri, temveč obstoječe policijske postaje.
Kolikor sem seznanjena takšnih centrov v Sloveniji v tem trenutku ni nikjer, glede na številne vladne razpise za oskrbo in integracijo migrantov pa se to lahko v trenutku spremeni.
Tudi na našem portalu večkrat poročamo o t. i. marakeškem sporazumu, ki ne obeta nič dobrega. Kakšno je vaše stališče do tega?
Moje mnenje je, da Slovenija k temu sporazumu ne sme pristopiti, sicer bo postala migrantski žep. Okoliške države od tega namreč že odstopajo. Moje stališče je jasno: državno južno mejo je treba zavarovati s panelnimi ograjami, okrepiti policijske vrste in jim v pomoč dodeliti vojake z večjimi pooblastili kot jih imajo zdaj.
S tem bomo ilegalnim migrantom, ki so večinoma ekonomski, dali jasno sporočilo, da v našo državo lahko prihajajo zgolj po legalni poti. To je prek mejnih prehodov in z ustreznimi osebnimi dokumenti, pod enakimi pogoji, kot to veljajo tudi za vse nas, ko vstopamo v druge države, nečlanice EU.
J. M.
