“Korl ima štalo” predvsem v prenesenem pomenu besede. Ampak za sedanje stanje je kriv izključno sam. Toda, pojdimo po vrsti. Po tem, ko so ga v začetku leta 2020 člani njegove stranke DeSUS poslali na smetišče zgodovine, je sklonjene glave odšel z izjavo, da se umika iz javnega življenja. Toda, glej ga zlomka, ti isti člani stranke DeSUS so ga konec leta 2020 ponovno postavili na čelo stranke.
Toda na tej točki nastane prvi problem “Korla”. On dobro ve, da so poslanci ključni pri delovanju stranke. Toda to dejstvo je popolnoma zanemaril.
V času pred njegovo vrnitvijo na čelo DeSUS je poslancem zagotavljal, da želi le eno, to je konsolidacija in povrnitev ugleda stranki DESUS. Ko pa je bil izvoljen na čelo DeSUS, se je 48 ur za tem vehementno oglasil v poslanski skupini DeSUS in dejal: “Fantje odhajamo iz koalicije”. To mi zagotavljajo poslanci DeSUS. Povedano po domače “Korl je poslance DeSUS nategnil” – oprostite izrazu, a ljudje ta izraz še kako razumejo.
Od tu dalje “Korl” igra svojo solo igro, predsedniki strank KUL, ki naj bi ga podpirali, se javno sami sebe ponižujejo, držijo figo v žepu, a “Korla” na čelu KUL vsaj javno podpirajo.
Eni računajo na predčasne volitve, drugi pa naivno verjamejo, da si bodo podaljšali poslanski mandat.
“Korl” je samosvoj. Natančno ve, da je njegova politična moč enaka ničli, saj ni bil izvoljen niti za poslanca, a hkrati hrepeni po svojem političnem višku, biti predsednik vlade, le zakaj pa ne. Ve pa še nekaj, zlasti to, da se mu v kratkem času obeta relativno dobra pokojnina in zato nima kaj izgubiti in gre na vse ali nič, hkrati pa ga “boli džoko”, kot je nekoč dejal sam.
Pa si nekoliko podrobneje poglejmo njegove “podpornike” s figo v žepu. Marjan Šarec pravi, da se je sprijaznil z dejstvom, da ga stranke KUL pač ne podpirajo in zato svojo LMŠ pošilja v naročje parlamentarnega političnega “luzerja Korla”. Kako se mora ponižati nekdanji predsednik vlade, si lahko predstavljate. Ampak se je.
Tanja Fajon seveda prav tako igra svojo igro. Po nekaj mesecih njenega vodenja SD očitno spoznava, da s svojo radikalnostjo le potaplja SD. Tudi zakaj pa bi postala menda zunanja ministrica za okoli 3.400 evrov neto, če pa ima v Bruslju še tri leta zagotovljenih nad 12.000 evrov mesečno.
Levica z Luko Mescem je poglavje zase. Na eni strani daje podporo koaliciji KUL, na drugi strani pa vemo, da je v praktično enaki koaliciji, ki jo je vodil Marjan Šarec, obrnila hrbet in jo potopila. Zakaj bi bilo sedaj drugače?
SAB Alenke Bratušek je prav tako unikum v smislu dinozaverskega ostanka nekdanje Jankovičeve PS, sedaj v obliki male mačke, ki se poslavlja. Boji se volitev, a hkrati bi bilo leto in pol do volitev bolje biti na oblasti in pri denarju, kot v opoziciji.
Stranke DeSUS, točneje njenih poslancev, namenoma ne bom omenjal v tem prispevku. Za tako odločitev imam razloge.
In v takih razmerah je junak “Korl” vložil nezaupnico vladi in se “žrtvoval” za mandatarja.
Ni še čisto jasno, kdo jo je napisal, na eni strani on trdi, da jo je spisal sam, na drugi strani pa “forenziki” v njej prepoznajo prstne odtise nekdanjega strokovnega sodelavca SD. Kdo bi vedel? Toda “Korl” ve, da je za uspeh nezaupnice potrebnih 46 glasov, ima pa jih 42. A nič ne de, “Korl” tvega, na eni strani ve, da ima “štalo”, a ga na drugi strani “boli džoko”.
Besedilo je bilo prvotno objavljeno na blogu dr. Vinka Gorenaka: tukaj
M. D.
