Predsednik vlade Janez Janša je na včerajšnji 19. redni seji Državnega zbora odgovarjal na ustna poslanska vprašanja, med drugim je odgovoril tudi na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča o delovanju policije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Janez Janša je povedal:
“Kar se tiče uniformirane policije lahko rečem, da je v zadnjih mesecih dokazala, da je kos svoji nalogi tudi v najtežji situaciji, da ima težave zaradi določenih preobremenitev, na primer, ko gre za ilegalne migracije in da potrebuje pomoč slovenske vojske.”
“Ko govorimo o kriminalistični policiji, pa je treba vedeti, da je v Sloveniji okoli 900 kriminalistov. Od tega jih je kakšnih 70, 80 znotraj NPU-ja. Na glavo kriminalista na leto pade približno 60 preiskav kaznivih dejanj, če štejemo vsa kazniva dejanja, ki se obravnavajo, in jih razdelimo na 900 kriminalistov.
Ko pogledamo NPU, pa vidimo, da na enega kriminalista, zaposlenega na NPU, pride eno kaznivo dejanje, zaradi tega, ker je to institucija, ki so ji v zadnjih letih dali pristojnost, da sama izbira, s čim se bo ukvarjala.
Tako se, recimo, zdaj ukvarja s hišno preiskavo pri podpredsedniku vlade, ni se pa ukvarjala s sumom milijonske, desetmilijonske ali pa stomilijonske korupcije pri investiciji v TEŠ, to so pa prepustili lokalni policiji. Že to pomeni, da gre za nek unikum, ki ni namenjen temu, da bi se kazniva dejanja prioritetno obravnavala po teži in po nevarnosti za družbo ali pa po gospodarski škodi.”
“Leta 2012 oziroma 2013 smo NPU skušali dati nazaj znotraj kriminalistične policije, ampak se je po tistem letu ponovno vse razrahljalo. In če govorimo o upravičenih očitkih politizacije znotraj tega sistema, potem je jedro tega zagotovo na tej instituciji. In glede na to, da je bila postavljena kot politični projekt z velikim bremenom korupcije že na samem začetku, je najmanj, kar je treba storiti, da je to institucijo treba depolitizirati. Da se bodo stvari odvijale tako, da se bo zakon upošteval pri vseh enako, da ne bo prvo- in drugorazrednih in da ne bodo sami sebi določali nalog. Kar se tiče vprašanja, ali je bila tista korupcija, ki je bila vsem očitna, na samem začetku sankcionirana, pa sami veste, da ni bila.
Sam sebe je preiskoval gospod Jevšek, ki je bil takrat generalni direktor policije, zdaj je župan SD, mislim, da v Murski Soboti. In potem je najbrž to nadaljeval direktor Goršek, ki je bil tudi kot nepolitičen, njegov sin vodi Mladi forum SD ali pa ga je.
Se pravi, ve se, kje so te politične korenine ključnih funkcionarjev, ki so to postavljali. Stvar se je zaključila tako, da na koncu tisti najbolj odgovorni sploh niso bili procesirani; v nek postopek je šel državni sekretar, ki pa tudi ni bil obsojen.
Se pravi, če institucija, ki je namenjena temu, da preganja najhujše oblike kriminala, ne nastane na podlagi kriminala, potem kakega velikega upanja v to, da bo to delovalo, ni. Razen, če se depolitizira.
Vendar zdaj, ko to skušamo narediti, se pa depolitizaciji skuša očitati politizacijo, čeprav je politizacija te institucije prisotna od samega začetka,” je poudaril Janša in dodal, da je pri delu NPU ključen problem politizacije dela slovenske kriminalistične policije, ki se uporablja za obračun s političnimi nasprotniki.
“Natančno po odstavku, ki ga je še vedno zaslužni prof. Ljubo Bavcon napisal v uvod zakona o kazenskem postopku tam nekje sredi 80. let, in to je, da sta kriminalistična policija in sodstvo sredstvi za zatiranje razrednega sovražnika, se pravi političnega nasprotnika. Zdaj tega duha v celoti iz teh struktur v Sloveniji še nismo izgnali, zato se nam dogaja selektivna pravica in zloraba državnih institucij v politične namene,” je bil jasen Janez Janša.
C. R.
