Minister za finance Klemen Boštjančič se je v okviru delovnega obiska na Kitajskem, ki ga je začel v torek, tam bo do nedelje, srečal s kitajskim kolegom Lan Foanom. Sestal se je še s predsednikom kitajske centralne banke Pan Gongshengom ter predstavniki kitajskih bank, s katerimi bi Slovenija lahko sodelovala pri izdaji t. i. panda obveznic.
Panda obveznice so obveznice, denominirane v kitajskih juanih in izdane na kitajskem trgu. Obveznice so kritje za najem posojila. Slovenija naj bi obveznice na Kitajskem izdala v letu 2026. To pomeni, da namerava Golobova koalicija državo dodatno zadolžiti in to ne na domačem (evroobmočju), temveč na Kitajskem.
Golobovi so Slovenijo doslej dodatno zadolžili že za 6 milijard evrov, v naslednjih dveh letih pa jo nameravajo zadolžiti še za več kot 4 milijarde evrov, s čimer bi pokrili proračunski primanjkljaj. Ta nastane takrat, ko so odhodki višji od prihodkov v državni proračun.
Svojevrstna past naslednjim vladam
Vladajoča koalicija nastavlja svojevrstno finančno past naslednjim vladam, ki bodo na določenih področjih javnega trošenja gotovo morale stopiti na zavoro, kar bo velik politični izziv. Kot da vladajoči ne verjamejo v tako promovirani drugi mandat, je ob tem v članku Javne finance na skrajnem robu možnega zapisal novinar in urednik Tilen Majnardi.
V letu dni 2 milijardi, narašča tudi dolg v BDP, čeprav pri Golobu trdijo drugače – zavajajo
Majnardi je na portalu +PORTAL objavil tudi urade podatke o bruto konsolidiranem dolgu Slovenije v letu dni. Razvidna je rast dolga, iz 45,4 na 47,5 milijarde evrov. Bruto konsolidirani dolg v bruto proizvodu (BDP) pa se bo letos povzpel na 69,4 odstotka in narašča. V zadnjih nekaj mesecih se je dolg povečal, saj minimalna gospodarska rast ob novem, obsežnem zadolževanju bne omogoča nadalnjega zniževanja tega deleža. Čeprav v vladi trdijo drugače. Posebno “korajžni” v svojih zavajanjih pa so v stranki Gibanje Svoboda.
“Vlada ob praktično polni zaposlenosti (ta sicer glede na različne oblike fleksibilnega zaposlovanja, dela od doma, ekscesnega zaposlovanja brez jasnih nalog zaposlenih v javnem sektorju… nujno ne kaže na realnost stanja, “zdravja” v slovenskem gospodarstvu) in minimalni gospodarski rasti (0,8 % po zadnjih podatkih Umarja) predvideva
v naslednjih dveh letih dodatni primanjkljaj proračunov v višini več kot 4 milijarde evrov, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je vlada v letih njenega mandata dolg države že povečala za 6 milijard evrov.” +PORTAL
M. D.
