Po treh letih Golobove vlade smo priča popolnemu padcu pravne države in zmagi kriminala. Da niso kos razmeram, je pred dnevi v Novem mestu priznal tudi Robert Golob, predsednik vlade. Janez Janša je prepričan, da “če bi imeli normalno vlado”, vsega tega v Novem mestu verjetno ne bi bilo in spomnil na usodo večkrat blokiranega oz. zavrnjenega svežnja zakonov, v katerih so že zajeti podobni ukrepi. Na vprašanje, ali bo podprl predlog t. i. Šutarjevega zakona, je odvrnil, da ga še ni videl in zato tega ne ve. Je pa ocenil, da je poimenovanje zakona po tragično umrlem Novomeščanu “slab, nepietetičen piar”.
Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), je bil sinoči gost v oddaji Ura moči na Planet TV, kjer je v daljšem intervjuju komentiral aktualne politične in družbene teme. Oddaja je trajala približno eno uro, vodil jo je Luka Svetina. Glavni poudarki intervjuja so bili na tragičnem dogodku v Novem mestu, napovedanih vladnih ukrepih po tem tragičnem dogodku, varnostnih razmerah, romski problematiki, gospodarskih izzivih in širšem stanju v državi.
Janša je spomnil, da je Robert Golob doslej narodu obljubil že zelo veliko, a je vedno ostalo zgolj in samo pri obljubah. “Stvar bo tekla tako kot po poplavah avgusta 2023 – velike besede, bombastične napovedi, na koncu pa nobene hiše ali pa zelo malo od tega,”
Na vprašanje, ali so napovedane rešitve s strani vlade, ki jih pravniki primerjajo s sistemom Putinove Rusije, pravi odgovor na kaos, je Janša odgovoril, da po njegovem mnenju 90 odstotkov ostrejših ukrepov, ki jih je napovedal Robert Golob, ne bo prišlo niti do osnutka zakona, problematiziral je tudi ustavnopravno skladnost nekaterih rešitev.
Zakonodaja, ki je potrebna, da se romska vprašanja rešujejo na sistemski in civiliziran način, je že v proceduri, je dejal in dodal, da je koalicija te zakone “zavrnila štirikrat, prej pa jih je ista tranzicijska levica zavračala in blokirala”.
Janša je prepričan, da “če bi imeli normalno vlado”, vsega tega v Novem mestu verjetno ne bi bilo in spomnil na usodo večkrat blokiranega oz. zavrnjenega svežnja zakonov, v katerih so že zajeti podobni ukrepi. Na vprašanje, ali bo podprl predlog t. i. Šutarjevega zakona, je odvrnil, da ga še ni videl in zato tega ne ve. Zakona namreč ni videl še nihče. Je pa ocenil, da je poimenovanje zakona po tragično umrlem Novomeščanu “slab, nepietetičen piar”. Poudaril je še, da tu ne gre za “Šutarjev zakon”. To bo zakon za reševanje Goloba in Mesca. Ter tranzicijske levice nasploh. Kajti: Potrebna nova zakonodaja za sistemsko reševanje problemov je že v proceduri. Zdaj že petič je vložena s strani opozicije (SDS in NSi). Štirikrat doslej so zakone levičarji že zavrnili. Pripravljati ni treba nič novega.
Kriminal Romov se lahko enako kot kriminal povsod drugod že sedaj preganja in kaznuje. Problem v osnovi ni v pomankanju pravne podlage, ampak v ravnanju levičarske politike in njenih kadrov v policiji, tožilstvu in sodstvu, ki teh zakonov ne izvaja.
“Šutarjev” oziroma pravilno Zakon za reševanje Goloba in levičarjev so si zamislili tudi zato, ker si s tem krepijo izgovor, češ, za neukrepanje je kriva pomanjkljiva zakonodaja. Ta izgovor seveda votlo odmeva, saj so v zadnjih 3 letih 4 x glasovali proti romskim zakonom in trdili, da jih ne potrebujemo. Hkrati so stvarne dodatne predloge različnih Civilnih iniciativ gladko ignorirali.
Če bi kdorkoli izmed opozicije, dolenjskih županov ali prizadetih prebivalcev pred soboto javno zahteval in napovedal to, kar so včeraj v Novem Mestu zagotavljali Golob, Mesec in Poklukar, bi bil od vladajočih levičarjev, njihovih NVO in pravnih mrež, kvazi intelektualcev ipd. nemudoma označen kot rasist, nestrpnež, fašist in diktator. Sicer pa se spomnite, kako so vsem oglobljenim politkolesarjem in sejalcem virusa celo vračali globe?
Vodilnim v Policiji, ki so v času pandemije skrbeli za varnost ljudi in premoženja, so grozili, jih “čistili” kot janšiste, jih preganjali in zasmehovali, da so uplinjevalci. Čistke so segle celo do policistov na terenu. Kadar so policisti v času Svobode ukrepali proti romskemu kriminalu ali ilegalnim migrantom, niso nikoli vedeli, ali imajo hrbet zaščiten ali pa bodo na koncu po blokadi tožilke in sodnice sami pristali v disciplinskem postopku ter izpostavljeni sramotenju levičarskih provladnih nevladnikov.
Danes pa levičarji pričakujejo, da bodo ti policisti ob istih policijskih šefih, istih tožilcih in sodnikih ter istih oblastnikih ravnali popolnoma drugače? Lahko se sprejme 100 zakonov za reševanje Goloba, ob istih izvajalcih bomo dobili enake rezultate in zgolj odštevali dneve do naslednje tragedije. Potrebne so korenite spremembe. Potrebna je ustavna večina razuma, ki bo blaginjo in varnost Slovenije postavila na prvo mesto ter zagotovila enakost pred zakonom.
Janez Janša se je v četrtek z nekaterimi sodelavci udeležil pogreba umorjenega Aleša Šutarja – Aca na pokopališču Srebrniče v Novem mestu. Na vprašanje o tem, je odgovoril, da je želel začutiti utrip, ni si želel fotografiranja in kamer, nato pa so ga obkrožili novinarji in snemalci. Povedal je, da jih je po pogrebu pričakala skupina mladih, ki so povedali, da je bilo stanje v času, ko so umorili Šutarja, drugačno od tega, kar uradno zdaj javnost ve. Da je umorjenega očeta obkolilo pet oseb. Prihajajo pa tudi opozorila o povezavah med nekaterimi policisti z novomeške policijske uprave s posamezniki. Poudaril je še, da so pravi kolovodje zunaj romskih naselij in niso Romi, v naseljih pa imajo nastavljene zgolj lovke te hobotnice. Poudaril je še, da niso vsi Romi enaki.
O gospodarskem stanju v Sloveniji je Janša povedal, da je to po treh letih Golobove vlade slabše kot pred tremi leti, predvsem glede na potencial: “Slabše glede na to, kje bi lahko bili.” Kritiziral je neučinkovite ukrepe, visoke davke in pomanjkanje reform.
Opozoril je na korupcijo v sodstvu in policiji, ki ovira reševanje problemov. Napovedal je, da se bo po volitvah SDS osredotočila na močno koalicijo z volivci, brez šibkih kompromisov. Da bomo v Sloveniji resnično naredili korak naprej, potrebujemo glas razuma. V parlamentu potrebujemo močno večino, ki bo državo usmerila na pot uspeha.
Gledalci na X so intervju označili za “veliko in dobro povedano”, zlasti glede varnosti in romske problematike.
M. D.
