Prof. dr. Matej Makarovič, dekan novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ), je v pogovoru razkril študijske programe na fakulteti, ti so tudi študiji prihodnosti. Razkril je, kaj je krona njihove ponudbe in povedal, da med diplomanti fakultete praktično ni brezposelnih. Veliko stavijo na raziskovalno delo, imajo tudi vrhunsko infrastrukturo (superračunalnik), s študenti delajo v majhnih skupinah. Dekan je razkril tudi načrte za naprej.
Fakulteta je letos prvič pridobila vladno soglasje tudi za redni študij na programu računalništvo in spletne tehnologije, zanimanje je zelo veliko.
Študijski programi, ki jih izvajate na vaši fakulteti, so študiji prihodnosti. Katere programe izvajate?
Gre za poklice, ki so ključni že danes, v prihodnosti pa bo njihov pomen samo še naraščal. Ponujamo visokošolski strokovni in magistrski študijski program računalništva in spletnih tehnologij. To med drugim seveda vključuje programiranje, razvoj spletnih aplikacij, oblikovanje uporabniške izkušnje pa tudi širše razumevanje interneta. Izkušnje kažejo, da je treba računalniška znanja v praksi velikokrat povezovati z razumevanjem družboslovnih in poslovnih vidikov. Temu služita dodiplomski in magistrski program informatike v sodobni družbi, kjer združujemo po eni strani obvladovanje digitalne tehnologije, po drugi pa razumevanje družbe, medijev, poslovanja, politike. Vse pomembnejše, pa naj gre za trženje, poslovanje, javno upravo, postajajo tudi obdelave ogromnih količin podatkov, tako imenovani »big data«, kjer se med drugim vključujejo strojno učenje, podatkovno rudarjenje in statistične metode. Temu področju je namenjen naš novi magistrski program podatkovnih znanosti.
Krona naše ponudbe pa je doktorski študij informacijskih znanosti, v okviru katerega bo po novem mogoče izbirati med računalniško, poslovno, statistično-podatkovno in družboslovno usmeritvijo.
Kako je z zaposljivostjo vaših diplomantov?
Zaposljivost stalno spremljamo in naši podatki kažejo, da med našimi diplomanti praktično ni brezposelnih, veliko pa jih najde zaposlitev še celo pred koncem študija.
Lani smo na primer morali na enem od projektov precej na hitro zaposliti primerno osebo. In smo najprej iskali med našimi nedavnimi diplomanti. Vendar se je le znova potrdilo, da ni bil nihče na voljo – ker so že imeli službe drugje.
FIŠ je letos prvič pridobila vladno soglasje tudi za redni študij na programu računalništvo in spletne tehnologije. Kaj pomeni to za fakulteto, kakšni so tu načrti, koliko študentov boste lahko vpisali in kakšno je zanimanje?
Zanimanje za ta študijski program je bilo vedno veliko, vendar je bila ovira prav v tem, da smo ga lahko razpisovali le kot izredni, plačljiv študij. Danes lahko z veseljem povem, da tokrat na dodiplomski stopnji prvič omogočamo tudi brezplačen redni študij tako na programu računalništvo in spletne tehnologije s 50 vpisnimi mesti kot na programu informatika v sodobni družbi s 70 vpisnimi mesti. Iz izkušenj vemo, da k večjemu zanimanju pripomore tudi prilagodljivost študentskim potrebam.
Brezplačen študij računalništva in spletnih tehnologij bo tako prvič razpisan v Jugovzhodni Sloveniji, vendar bo na voljo študentom iz vse Slovenije.
Predavanj in vaj se bo namreč mogoče udeleževati po lastni izbiri fizično v predavalnici ali on-line. S pomočjo najsodobnejše opreme zagotavljamo polno interaktivnost in kakovost v obeh primerih.
Pri študiju veliko stavite tudi na raziskovalno delo. Kako to poteka?
Raziskovanje ni samo stvar znanosti, ampak ga je treba danes obvladati tudi v gospodarstvu in v javnem sektorju. Za to dobijo naši študenti tudi vsa ustrezna metodološka znanja, ki so prilagojena praktičnim potrebam, izvaja pa se prek posameznih metodoloških predmetov. Predvsem na podiplomski stopnji študija je vključevanje v konkretne raziskovalne in razvojne projekte normalna sestavina študija.
Naj omenim, da na FIŠ, čeprav smo razmeroma majhna fakulteta, ta čas poteka kar 26 različnih razvojnih, raziskovalnih, izobraževalnih in aplikativnih projektov, sofinanciranih iz evropskih ali nacionalnih sredstev.
Razpolagate tudi s superračunalnikom. Kaj lahko poveste o tem?
H kakovostni fakulteti na našem področju spada tudi vrhunska infrastruktura. Našemu prvotnemu superračunalniku se je tako pridružil in začel lani v polni meri delovati še superračunalnik Trdina. Pridobili smo ga v okviru projekta HPC RIVR v partnerstvu z Inštitutom informacijskih znanosti Maribor in Univerzo v Mariboru. Ponosni smo, da je naš superračunalnik tako del najzmogljivejšega superračunalniškega omrežja v Sloveniji.
V perspektivi naj bi to omrežje postalo sestavni del najmočnejšega superračunalniškega omrežja v Evropi.
Vse to je na FIŠ na voljo – tako za praktično uporabo kot za izobraževalne potrebe.
Znani ste po tem, da s študenti delate v majhnih skupinah. Verjetno je to velika prednost …
Iz izkušenj vem, kako trpi kakovost študija, kadar je ta množičen. Zato pri nas študenti nikoli niso številke, vsakdo je deležen posebne pozornosti. Dovolj študentov imamo, da smo resna fakulteta, vendar jih ne nameravamo imeti toliko, da se ne bi mogli ukvarjati tudi z vsakim posebej, kadar je potrebno.
Kakšne načrte imate za naprej?
Ta čas imamo v akreditacijskih postopkih še dodiplomski študijski program na področju uporabnih avdiovizualnih umetnosti ter magistrska študijska programa poslovna informatika in kibernetska varnost.
Računamo pa tudi na povezovanje s partnerji v regijskem okolju, ki lahko v kratkem pripelje do četrte slovenske javne univerze s sedežem v Novem mestu.
Vir: Demokracija
