Davki in prispevki: Kako visoki so in kako nas lupijo prek njih

Davki in prispevki so v Sloveniji velika davčna obremenitev tako gospodinjstev, posameznikov kot gospodarstva. Podatki tudi kažejo, da so se v zadnjih letih v Sloveniji povečali skoraj vsi davki. Ti so skriti tako v cenah storitev in izdelkov, ki jih kupujemo, kot v naših plačah, ki jih prejemamo. Preverili smo, kako obremenjene so plače, koliko v ceni bencina plačamo za gorivo in koliko damo državi, pa tudi, kako je pri elektriki.

Davki so izredno visoki, posebno problematične so davčne obremenitve dohodkov prebivalstva, kjer se pri socialnih dajatvah uvrščamo v sam svetovni vrh. Nadalje imamo zelo visok davek na dodano vrednost (DDV). Pri tem sta dve stopnji, 22 % za storitve in 9,5 % za hrano, zdravila, knjige in podobno. V času krize sta se stopnji povečali (iz 20 na 22 % in iz 8,5 na 9,5 %), rečeno je bilo, da začasno, zdaj pa so to spremenili v stalen ukrep. Zaradi tega so storitve, hrana, zdravila in podobno dražji, vsi skupaj pa za svoj dohodek dobimo manj. Visoke in nekonkurenčne so tudi trošarine, pri čemer gre za davek, ki ga plačujemo na naftne derivate, to je goriva in kurilno olje, pa tudi električno energijo.

Z višjo zajamčeno plačo tudi višji davki in prispevki, več denarja v državno blagajno

V zadnjem času so v vladi sicer zvišali zajamčeno plačo, vendar podatki kažejo, da so se s tem povišale tudi dajatve, ki jih morajo delodajalci odvesti državi. Tudi s tem se dodatno polni državna blagajna. Dodajmo, da se je v to samo lani steklo za milijardo oz. 1.000 milijonov evrov več denarja. Vse to tudi pomeni, da bi davke in prispevke lahko znižali.

Neto plačo zaposlenih je namreč možno povečati tudi tako, da se zmanjšajo davki.

Najnižja plača: Zaposlenemu 60,68 %, državi 39,32 % dajatev

Preverili smo, kako obremenjene so slovenske plače. Pri tem smo vzeli podatek za najnižjo določeno plačo, ki velja od 1. marca 2018 in od katere morajo delodajalci plačevati prispevke. To je tudi znesek, ki bi ga moral najmanj prejeti vsak zaposleni. Od 1. marca je  najnižja bruto plača določena pri 878,55 evra. Izračun davkov in prispevkov pa nadalje pokaže, da zaposleni od tega prejme 618,92 evra neto plače ali 60,68 % tistega, kolikor zanj plača podjetje. Sistem je namreč takšen, da mora podjetje od višine bruto plače za vsakega posameznika plačati še dodatne prispevke, zato v Sloveniji poznamo pojem bruto-bruto plača.

Ob 878,55 evra določene najnižje bruto plače je skupen strošek za podjetje 1.020 evrov (bruto-bruto). Ali drugače, ob zajamčeni bruto plači zaposleni prejme 60,68 %, v državno blagajno in različne sklade (pokojninski, zdravstveni itd.) se steče še 39,32 % navedenega zneska.

Izračun je naslednji:

Izračun: računovodja.com

Pri višji plači od najnižje zajamčene so prispevki še višji in pridejo tudi do 50 : 50. To pomeni eno neto plačo za zaposlenega in vrednost te plače nato v različnih dajatvah še državi.

Gorivo: Razmerje 37,62 : 62,38 v korist države

Preverili smo tudi strukturo cene za gorivo. Podatki kažejo, da so dajatve državi pri tem še višje in znašajo skoraj dve tretjini drobnoprodajne cene, to je cene, ki jo plačamo za liter goriva. Vrednost goriva je 37,62 % cene, dajatve državi so 62,38 %.

Struktura cene za liter 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina

Elektrika: Razmerje 30,5 : 69,5 v korist države

Še slabše je pri elektriki. Izračun pokaže, da je strošek za porabljeno elektriko le 30,50 % zneska na računu, ki ga plačamo elektro podjetju. Preostalih 69,50 odstotka pa so različne dajatve, tudi trošarine, ki jih plačujemo državi.

Izračuni kažejo, da smo Slovenci in Slovenke res neverjetno davčno obremenjeni, zaradi tega je naš standard bistveno nižji kot bi lahko bil.

J. M.