V Sloveniji danes obeležujemo Dan samostojnosti in enotnosti, dan, ko je Slovenija pred 32 leti razglasila rezultate plebiscita, na katerem smo se državljani z veliko večino odločili odcepiti od nedemokratične Jugoslavije in zaživeti v samostojni, demokratični državi.
Na plebiscitu je za osamosvojitve glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev (1.289.369 državljanov in državljank), od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh).
Plebiscit 23. novembra 1990
Plebiscit o samostojni Sloveniji je potekal 23. decembra 1990 na podlagi Zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Že prej so sicer naslednice stranke Komunistične partije Slovenije, katere zadnji predsednik je bil Milan Kučan in samostojni državi niso bile naklonjene, zahtevale, da bi se moralo za to, da bi referendum uspel, izreči vsaj polovica volivcev, s čimer so želele zmanjšati možnosti za uspeh referenduma. Demos, ki je vodil vlado, je z nekaj bojazni na slednje pristal, a se je na koncu izkazalo, da je bil strah odveč.
To je bil čas strahu in poguma in to je bil tudi čas pogumnih ljudi
Milan Kučan je kasneje tudi povedal, da osamosvojitev ni bila njegova “intimna opcija”. Proti samostojni državi je bila tudi Zveza borcev. Znani zgodovinar Igor Omerza pa je v svoji knjigi Pravi obraz razkril, da je bil proti tudi Janez Stanovnik, ki so ga takrat poimenovali kar “oče naroda”. Omerza ga je označil za “fanatičnega protiosamosvojitelja”. Kot zanimivost dodajmo, da je na referendumu proti glasoval tudi Robert Pešut – Magnifico. Tako je sam razkril.
Osamosvojitvi je nasprotoval tudi Roman Jakič, kar dokazujejo magnetogrami iz tistega obdobja. Jakič je bil takrat delegat v zboru združenega dela, leta 1991 pa je bil med izdajalskimi podpisniki deklaracije za mir, ki je zahtevala razorožitev Slovenije ravno v obdobju, ko ji je grozil napad JLA. Znan je bil tudi kot predsednik Sveta propadle Stranke Alenke Bratušek (SAB), ki se je danes stopila z Gibanjem Svoboda. Proti je bil tudi Milan Aksentijević, general JLA in poznejši agresor v balkanski vojni na območju BiH in Hrvaške. Kot član slovenske skupščine je do zadnjega glasoval za ohranitev Jugoslavije in v vojni za Slovenijo ni prenehal službovati za JLA. V slovenski skupščini je imel sicer vlogo delegata, ki je v vojni Slovenijo izdal ter za to prejel generalski čin. Ob koncu vojne za Slovenijo je bil skupaj z JLA izgnan, kljub temu še uživa slovensko pokojnino. Še nedolgo tega se je po ljubljanskih lokalih srečeval s slovenskimi Oznovci.
Tako ne čudi. Poslanec prvega sklica slovenske skupščine Franci Feltrin je o tistih časih povedal: “Morali smo biti zelo previdni. Tukaj ni šlo samo za grajo ali poziv na zagovor, saj so bile kazni visoke, možen je bil tudi zapor … Mladi sploh ne vedo, da je bilo takrat, tako kot danes Levica želi, prepovedano imeti zasebno lastnino.”
Da je plebiscit uspel, je bilo 23. decembra 2021 znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, po katerem je danes poimenovano Letališče Jožeta Pučnika na Brniku, je takrat izrekel znameniti stavek: “Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.”
Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december zaznamujemo kot Dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.
M. D.
