Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov ne bodo imele veliko učinka, je na včerajšnji novinarski konferenci Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) poudaril predsednik SDS in obrambni minister v času slovenske osamosvojitve Janez Janša. Opozoril je, da po svetu divja vse več konfliktov, zato bi moralo biti vprašanje nacionalne varnosti primarnega pomena za odločevalce.
Žal pa trenutna vlada išče zgolj izgovore, kako bi za obrambo zapravila čim manj in celo javno razglaša, da bo NATO poskušala ogoljufati.
“Pred dnevom državnosti se spominjamo, da je bila debata o obrambi zelo vroča tudi v mesecih pred slovensko osamosvojitvijo. Ker je bila opozicija takrat izrazito proti oboroževanju, so bila za obrambo namenjena minimalna sredstva. Kljub temu pa je danes slovenska obrambna moč na nižji ravni, kot je bila v času pred osamosvojitvijo.
Slovenski parlament je pred nekaj tedni sprejel obrambno resolucijo, v kateri je zapisana zaveza, da bo Slovenija do leta 2030 zagotovila do 10.000 poklicnih vojakov in do 30.000 rezervistov, nikjer pa ne piše, kako bomo do tega števila prišli. Trenutno imamo namreč zgolj okrog 6000 poklicnih vojakov in okrog 1000 vojakov pogodbene rezerve. Odločevalci se morajo zamisliti in na prvo mesto postaviti vprašanje ljudi. Zapravljanje milijard za obrambo nam nič ne pomaga, če v Slovenski vojski nimamo zadostnega števila vojakov,” je dodal Janša.
Nacionalno varnost zagotavlja vojska, zagotavlja pa jo tudi diplomacija, je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Bil je kritičen do “levičarskih predsodkov” do zveze Nato, ZDA, vojske in orožja, ki se jim po njegovem mnenju prepušča Slovenija. “Debate o naši oborožitvi in o naši vojski so zelo pogosto popolnoma nekvalificirane,” je ocenil. Dodal je, da Slovenija za varovanje svojih nacionalnih interesov potrebuje izkušeno, premišljeno, na zahod in mednarodno solidarnost usmerjeno zunanjo politiko.
Nekdanji vladni predstavnik za informiranje Jelko Kacin je kot pomemben element organizirane priprave na samostojnost Slovenije izpostavil zagotovitev pogojev za služenje vojaškega roka prvi generaciji slovenskih vojakov. “V tej luči bi tej vladi toplo priporočal, naj vendarle vidi toliko naprej in naj začne obnavljati vojašnice, da bi v primeru, da bi potrebovali splošno vojaško obveznost, imeli te obveznike ali pa prostovoljce kam nastaniti in jih potem tudi primerno servisirati v času, ko se intenzivno usposabljajo za obrambo domovine,” je svetoval.
V današnjem slovenskem političnem prostoru in v strankah po oceni nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja manjka zavesti o lastni državnosti. Gre za točko sodelovanja različnih politik, ki pa je po njegovem mnenju premalo izpostavljena. Lastna država je namreč točka, ki zadeva pravzaprav vse politike, je zatrdil.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo dogodke pred 34 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
M. D.
