Afera diploma vrhovnega sodnika Branka Masleše tudi v tem tednu ni dobila epiloga, vrhovni sodnik verodostojne listine še vedno ni pokazal, veliko neznank je tudi okrog njegovega domnevnega pravosodnega izpita. Vprašanja so na mestu, diplome se je v Sarajevu tudi kupovalo, afere so bile še nedavno, pravosodnega izpita pa se tudi ne naredi z levo roko.
Glede na nova razkritja pa je tudi povsem možno, da Masleša že od leta 1980 ne izpolnjuje pogoja za opravljanje sodniškega poklica. Kar ima lahko daljnosežne posledice.
Vrhovno sodišče je namreč 19. novembra 2020 sprejelo sklep (VS RS I Up 116/2020), iz katerega izhaja, da v Sloveniji velja le tisti pravosodni izpit, “ki je bil opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ”. S to obrazložitvijo je vrhovno sodišče novembra lani zavrglo pritožbo v eni od sodb, tožnika je zastopal odvetnik, ki je sodišču predložil Potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu v Bosni in Hercegovini z dne 22. januarja 1985.
V BiH naj bi pravosodni izpit opravljal tudi Masleša, in sicer v začetku junija 1976, to je prej kot v letu dni od dokončanja študija na sarajevski pravni fakulteti.
Vojaški rok služil v Zadru in igral šah
Tako kot pri diplomi se tudi pri pravosodnem izpitu poraja več vprašanj. Najbolj vprašljivo pa je, kako mu je lahko uspelo v tako kratkem času opraviti ta izpit. Praksa je namreč takšna, da naj bi pred opravljanjem izpita imel še dvoletno pripravništvo, potem so tu še priprave na izpit, ki vzamejo tudi nekaj dodatnih mesecev.
V tem tednu pa se je verodostojno potrdilo, da je Masleša takrat služil tudi vojaški rok, v Zadru. Z ostalimi vojaki je igral šah v prostorih zadrskega šahovskega kluba.
Minister molči, Sodni svet o problemu ni razpravljal
Neznank je torej veliko, še večja neznanka je, zakaj o tem molči tudi minister za pravosodje Marjan Dikaučič. Z ministrstva so za enega od medijev na to vprašanje odgovorili, da zadevo spremljajo v okviru svojih pristojnosti. Zakaj ne ukrepajo, saj so objektivno odgovorni za pravosodje, ni odgovora.
Nekateri mediji so v teh dneh tudi poročali, da je o primeru Masleša razpravljal tudi Sodni svet, ki naj ne bi ugotovil nepravilnosti. To ne drži. Sodni svet je obravnaval zgolj pritožbo portala Siol.net na odgovor oziroma grožnje službe za komuniciranje pri Vrhovnem sodišču z dne 6. decembra 2021. Na vrhovnem sodišču so namreč že ob prvem vprašanju novinarjev glede Maslešine diplome kar prek Twitterja odgovorili z grožnjo tožbe (zgolj na vprašanje), hkrati pa prejudicirali že tudi njen uspeh. Šlo je za pritisk na novinarje, nekateri so to ocenili tudi kot poskus zastraševanja. Sodni svet pa je v tem tednu sporočil, da način komunikacije z javnostjo na twitter računu Vrhovnega sodišča “ocenjuje kot neustrezen in neprimeren”. O ostalem niso razpravljali.
Dodajmo, da je vse več tistih, ki menijo: “Maslešo lahko reši zgolj pozaba v prednovoletnem času. Ker očitno verodostojne diplome ni.” (vir)
Je Masleša sploh zakoniti sodnik?
Vprašanje je na mestu, odgovor pa v interesu javnosti. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz zadeve Xero Flor proti Poljski bi lahko namreč pri vseh zadevah, v katerih je sodil, prišlo do kršitve pravice do zakonitega sodnika iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pravni strokovnjaki sicer navajajo, da Masleša ni zakoniti sodnik tudi zato, ker bi moral biti zaradi nekaterih zaradi hudih kršitev človekovih pravic v času nedemokratične ureditve lustriran po določbi drugega odstavka 8. člena zakona o sodniški službi: “Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.”
Ta pogoj je enako zavezujoč kot pogoj diplome, opravljen pravosodni izpit, starost 30 let, poslovna sposobnost in tako naprej. (vir)
Jan Zobec v oddaji Odkrito
Povsem drugače od Masleše je v teh dneh ravnal Jan Zobec, prav tako vrhovni sodnik, ki ima tako diplomo kot tudi pravosodni izpit – in se teh dokumentov ne boji pokazati. Oziroma mu to ni izpod časti. Masleša je namreč za Dnevnik dejal, da mu je dokazovanje izpod časi.
O tem je v teh dneh tekel pogovor v oddaji Odkrito na TV Slovenija, prvo vprašanje voditelja Igorja Pirkoviča je bilo namreč: “Ali imate diplomo?” Zobec je poudaril, da sodniki svojo legitimnost gradijo na znanju, integriteti, neodvisnosti in neodvisni intelektualni drži, strokovnost pa se seveda dokazuje tudi z diplomo.
Vprašanja o diplomi na mestu: V Sarajevu se je diplome tudi kupovalo
Voditelj Pirkovič je tudi spomnil, da je pri diplomah iz Sarajeva spraševanje o diplomi na mestu, znano je namreč, da se je tam diplome kupovalo, tudi ne tako dolgo nazaj so od tam odmevale afere.
Zobec se je strinjal in dejal, da bi sam, če bi se znašel na mestu Masleše, diplomo takoj predložil v dokaz – že zato, da ne bi dvoma še dodatno krepil.
Večji kot je dvom, bolj upada zaupanje sodstvu, to pa ni nikomur v interesu – še najmanj pa sodstvu. Povedal je tudi, da je v Sloveniji to precej drugače, s kolegi se večinoma poznajo že iz študentskih let in v nikogar od njih ne dvomi.
Pravosodnega izpita se ne opravi kar z levo roko
Pirkovič je nekdanjega ustavnega sodnika vprašal tudi o tem, kako poteka opravljanje pravosodnega izpita. Zobec je sicer v komisiji, je eden izmed izpraševalcev pri pravosodnem izpitu. Povedal je, da je pred opravljanjem izpita potrebno imeti dve leti pripravništva. Kandidat se v tem času seznani z delom in sodeluje pri pripravi poročil, sestavlja osnutke, navzoč je tudi pri obravnavah. To je trening za prihodnje delo, saj se sprehodi skozi celoten pravosodni sistem, kandidat pa se mora tam tudi izkazati – mentorji dajejo ocene, kandidat mora skrbno pisati dnevnik. Skratka, pravosodnega izpita se ne opravi kar z levo roko. (vir)
Za konec pa: Preberite ključen članek o diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Zakaj slovenski javnosti niso predstavili overjene kopije diplome? Vir: prava.si
J. M.