Danes obeležujemo svetovni dan sepse, Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva ob tem opozarja na pomen preprečevanja, hitrega prepoznavanja in zdravljenja sepse, še posebej meningokokne sepse pri otrocih.
Čeprav sepso povzročajo številni mikrobi, velja meningokokna sepsa za eno najhitreje potekajočih življenje ogrožajočih bolezni, saj je lahko za bolnika usodna že v nekaj urah, pri preživelih pa lahko pušča trajne okvare.
Ozaveščanje splošne in strokovne javnosti o različnih oblikah sepse, ki lahko prizadenejo posameznike v vseh starostnih obdobjih, je izjemnega pomena, saj zaščita, hitro odkrivanje in ustrezno zdravljenje sepse rešujejo življenja.
Sepsa je življenje ogrožajoča infekcijska bolezen, ki po svetu vsako leto prizadene med 47 in 50 milijonov ljudi. Po podatkih Svetovne zveze za sepso je bolezen odgovorna za 11 milijonov smrtnih žrtev na leto ali drugače: sepsi na vsake 2,8 sekunde podleže en bolnik.
Pojavnost sepse, po besedah prof. dr. Matjaža Jereba, dr. med., vodje Oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, narašča, kar je posledica različnih vzrokov, kot so: pogosta in nekritična uporaba antibiotikov, agresivni kirurški posegi, presajanje organov, invazivni diagnostični postopki, zdravljenje na intenzivnih oddelkih, kemoterapija in obsevanje bolnikov z rakom in nenazadnje tudi vse višja povprečna starost prebivalstva:
“Sepsa je pogostejša tudi pri starejših osebah in pri dojenčkih, še posebej so ogroženi novorojenčki z majhno porodno težo. Med odraslimi najpogosteje zbolijo starostniki nad 65 let. Pri ljudeh, starejših od 85 let, je incidenca sepse več kot 2.600 primerov na 100.000 prebivalcev letno. Sepsa je pogostejša pri bolnikih s sladkorno boleznijo, kroničnimi pljučnimi boleznimi, pri srčnih bolnikih, osebah z znižanim številom levkocitov v krvi, bolnikih brez vranice ali drugimi oblikami hude imunske pomanjkljivosti. Najpogostejši
znak sepse je vročina. Pred porastom telesne temperature se običajno pojavi mrzlica. Pri starostnikih in bolnikih z oslabljeno imunostjo pogosto ne pride do porasta telesne temperature ali ta celo pade pod normalno vrednost. Bolniki imajo pospešen srčni utrip, hitro dihajo in lahko pride do motnje zavesti, se zgubljajo. Že zelo zgodaj se lahko zniža krvni tlak, posledica česar je slaba prekrvavitev organov, njihova okvara in odpoved. V sklopu sepse lahko odpove kateri koli organ in s številom prizadetih organov se
pomembno poslabša prognoza in zniža preživetje.”
Pri otrocih je sepsa redka; obolevnost od 1 do 4 na 1000 novorojenčkov je najvišja v prvih dneh po rojstvu, kasneje v otroštvu je nižja. Prizadevanja pediatrov so usmerjena k temu, da bi večino bakterijskih okužb pri otrocih prepoznali in začeli zdraviti, preden se septično stanje sploh razvije, pojasnjuje pediatrinja Helena Mole, dr. med., iz Pediatrije.
Helena Mole: “Prepoznava grozeče sepse v otroštvu je zahtevna, pri novorojenčkih in dojenčkih v prvih mesecih je pogosto bolj kot povišana temperatura znak resnega stanja zavračanje hranjenja, apatija, tudi stalno in stopnjujoče se težko dihanje in stokanje. Kasneje so značilni znaki težko obvladljiva vročina, ki narašča z mrzlico, razdražljivost ali apatija, slabše hranjenje, pitje, zmanjšano odvajanje urina. Značilen izpuščaj pri npr. meningokokni sepsi je le še zadnja potrditev resnosti dogajanja. Pri otrocih se bojimo predvsem t. i. fulminantnega torej ekstremno hitrega poteka, ki od prvih znakov do septičnega šoka poteka dobesedno v nekaj urah. Ponovno je tak potek najpogostejši pri novorojenčkih, kjer so okužbe (npr. z bakterijo Streptococcus skupine B) povezane z obporodnim dogajanjem, posebno s prezgodnjim rojstvom. Kasneje v otroštvu pa je taka lahko meningokokna okužba.”
Ali se bo pri določenem posamezniku neka okužba razvila v sepso, je odvisno od kombinacije delovanja posameznikovega imunskega sistema in agresivnosti povzročitelja, poudarja pediatrinja dr. Anja Radšel, dr. med., iz Zdravstvenega doma Medvode:
“Nekatere bakterije so po svoji naravi bolj agresivne in po vstopu v kri lahko hitro privedejo do življenje ogrožajoče okužbe (npr. meningokok, piogeni streptokok), pri drugih se klinična slika razvija počasneje (npr. stafilokoki). Tveganje za okužbo s povzročiteljem, ki lahko povzroči sepso, zavisi od njegove prisotnosti v okolju in odpornosti organizma – na oboje vplivamo s cepljenjem, zato se pogostost invazivnih okužb glede na povzročitelje z leti spreminja glede na precepljenost prebivalstva. Otroci so sicer glede na svojo starost različno dojemljivi za okužbo z določenim povzročiteljem. Pri novorojenčkih sepso najpogosteje povzročajo streptokoki skupine B in enterične bakterije, pa tudi stafilokoki in nekateri virusi. Pri dojenčkih in otrocih pa so pogostejši povzročitelji sepse pnevmokok, meningokok in hemofilus influence tip B. Sepso, povzročeno z bakterijama hemofilus influence tip B in pnevmokokom pri otrocih že vrsto uspešno preprečujemo s cepljenjem. Od letos dalje je v Sloveniji na voljo tudi cepivo proti bakteriji meningokok skupine B, ki med drugim preprečuje razvoj meningokokne sepse. Ta je na srečo redka, vendar ko se zgodi, poteka praviloma zelo hudo in življenje ogrožajoče. Najbolj dojemljivi za okužbo so dojenčki in majhni otroci. Omenjeno cepivo je zato pomemben doprinos k preprečevanju sepse pri otrocih in nasploh v populaciji, posebno pri osebah, ki imajo večje tveganje za hud potek okužbe.”
Kako hiter in usoden je lahko potek meningokokne sepse, priča primer pokojnega 6-mesečnega Marka. O kalvariji, ki je leta 2015 za vedno spremenila življenje družine, je spregovorila dečkova mati Tina Dervarič:
“Ko smo se vračali z družinskega izleta, je sin dobil krče, takoj smo šli v zdravstveni dom na Metelkovo, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so nas obravnavali za vročinske krče. Zagotovili so nam, da naj bi bilo vse v redu, potem v isti noči iz sobote na nedeljo pa je sin umrl … Nekako smo se pobrali, nekako smo poskušali v življenju najti smisel in smo šli naprej. Živimo z njim v srcu, imamo ga v srcu vsak dan, so pa to zelo težke stvari. Težko je.”
Zdravljenje sepse je danes vsaj v razvitem svetu uspešnejše kot je bilo pred leti: “Pri bolnikih s sepso, ki se kaže z znižanim krvnim tlakom in okvaro organov je pomembno, da bolnik čim prej dobi antibiotik in z infuzijami nadomeščamo tekočino. V kolikor kljub tekočini ne uspemo normalizirati krvnega tlaka, dodamo še zdravila za dvig tlaka. Pomembno je tudi drugo podporno zdravljenje, s katerim razbremenimo prizadete notranje organe. S hitrim ukrepanjem pomembno vplivamo na prognozo, pojavnost dodatnih zapletov in znižujemo smrtnost. V razvitem svetu se smrtnost zaradi sepse dejansko
znižuje, čeprav je ta ob vsej sodobni opremi, ki jo imamo na oddelkih za intenzivno zdravljenje in navkljub številnim antibiotikom, še vedno nesprejemljivo visoka. Če pogledamo podatke z Oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je bila smrtnost zaradi sepse in septičnega šoka v zadnjih petih letih 27 %, kar je primerljivo s podatki iz tujine, kjer se smrtnost giblje v povprečju med 20 in 40 %,” opozarja prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., ki je prepričan, da je ozaveščanje o sepsi zelo pomembno, saj zgodnje prepoznavanje bolezni rešuje življenja.
Ker je ozaveščanje splošne in strokovne javnosti za obvladovanje bremena sepse izjemnega pomena, od leta 2012 dalje obeležujemo 13. september kot svetovni dan sepse.
Vir in foto: Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva
C. R.
