V včerajšnjem Uradnem listu RS so objavljene spremembe Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Žužemberk. O spremembah so žužemberški občinski svetniki razpravljali na seji, ki je bila 22. decembra, veljati začnejo danes, dan po objavi v uradnem listu. Po novem bo komunalni prispevek za priključitev na vodovod za 15 % nižji. Nekateri svetniki so na zadnji seji predlagali 30 % znižanje, vendar županova neformalna koalicija na to ni pristajala.
Začetki suhokranjskega vodovoda
Konec leta 2001 je bilo 20,7 % prebivalcev (ali 966) iz Občine Žužemberk še vedno brez pitne vode iz vodovoda. Iz zapiskov župnika Alojzija Zupanca iz Šmihela pri Žužemberku pa je razvidno, da je ideja o suhokranjskem vodovodu prišla od dr. Ignacija Žitnika, leta 1857 rojenega v Novem mestu, kjer je obiskoval tudi gimnazijo, nato doktoriral iz rimskega prava, bil je član kranjskega deželnega zbora, izvoljen pa je bil tudi v dunajski državni zbor, kjer se je kot politik zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. Umrl je leta 1913, njegovo idejo o suhokranjskem vodovodu so začeli uresničevati leta 1936, ko se je začela izgradnja vodovoda iz zajetja v Globočcu, najprej proti Žvirčam. Za ta izvir je že dr. Ignacij Žitnik zapisal, da gre za izredno kakovosten vir pitne vode.
Od začetka delovanja Občine Žužemberk, od leta 1998 dalje, je bila več let s krajšimi prekinitvami v Sloveniji več let na oblasti stranka LDS s koalicijskimi partnerji, katere član naj bi bil tudi župan Franc Škufca. V tem obdobju “debelih krav” so v žužemberški občini leta 2002 dobili le vodovod na Kriški planoti, medtem ko na območjih Ajdovške planote, Vinkovega vrha in nekaterih vinorodnih območjih vse do leta 2017 po dostopnih spletnih podatkih ni bil zgrajen niti en sam, samcat meter vodovoda.
Občina Žužemberk se že delno oskrbuje iz lastnega vira preko črpališča v Križih, drugi vir pa bo vrtina na Vinkovem vrhu, kjer pa imajo problem z motnostjo vode ob večjih nalivih in z onesnaženostjo s coli in koliformnimi bakterijami, kar je posledica onesnaženja podtalnice v okolici črpališča (ta in še nekateri drugi patogeni sevi povzročajo razen drisk še komplicirana vnetja sečil, pri katerih bakterije s svojimi izločki razkrajajo celice sečnih poti, lahko pa povzročijo tudi vnetje in odpoved ledvic. Razen tega pri novorojenčkih povzročijo tudi t. i. neonatalni meningitis). Občina je sicer že izbrala izvajalca, ki bo s tehničnimi rešitvami odpravila pomanjkljivosti, mnogi pa se sprašujejo, zakaj ta problem ni bil zaznan že prej, kot se je začelo z aktiviranjem vrtine in gradnjo črpališča.
Ker območje Ajdovške planote, Vinkovega vrha in nekaterih vinorodnih območij še niso imeli vodovoda, jim občinska uprava tudi ni mogla zaračunati komunalnega prispevka vse do takrat, ko jim bo omogočen priključek na vodovod.
Tako so občanke in občani ob gradnji novih hiš, gospodarskih objektov, zidanic in objektov za počitek plačevali komunalni prispevek le za ceste in ravnanje z odpadki, ob izgradnji suhokranjskega vodovoda, s katerim jim bo omogočen priključek na vodovod, pa bodo morali vsi brez izjeme ob priključitvi objekta, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, plačati komunalni prispevek tudi za vodovod.
Na zadnji seji Občinskega sveta 22. 12. 2017 je tako potekala razprava tudi o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Žužemberk, v katerem je bil podan predlog župana in občinske uprave, da se ta zniža za 10 %. Skupina svetnikov – Darko Pucelj, Jože Zupančič, Mitja Mavsar, Mateja Filipič in Ksenja Nahtigal Bambič – je predlagala 30 % znižanje, s katerim pa se niso strinjale svetnice in svetniki vladajoče neformalne koalicije: Jože Papež, Jože Šteingel, Anton Koncilja, Jože Pečjak, Marija Breceljnik, Dušan Papež, Ida Kastelic, Marija Ban in Marko Zajec.
Na koncu je bil dosežen kompromis in soglasje, da bo znižanje 15 %, ker je za občanke in občane še vedno bolj ugodno, kot je bil županov predlog za njegovo 10 % znižanje.
Kaj to za občane pomeni v številkah?
V Uradnem listu RS, ki je izšel včeraj, 19. 1. 2018, je objavljena sprememba in dopolnitev odloka in izračun pokaže, da bi občanka ali občan ob upoštevanju 15 % znižanja za hišo neto tlorisne površine 140 kvadratnih metrov in na parceli velikosti 600 kvadratnih metrov po novem plačali 1.104,72 evra komunalnega prispevka, kar pomeni, da bo plačal 62,28 evrov manj, kot bi plačal na podlagi županovega predloga, ko bi znašal komunalni prispevek za vodovod za ta isti objekt, 1.167,00 evrov.
Dejstvo je, da je od začetka gradnje in realizacije ideje o suhokranjskem vodovodu iz leta 1936 do leta 2018, ko bo ta v žužemberški občini končan in ko bodo občanke in občani Ajdovške planote, Vinkovega vrha in nekaterih vinorodnih območjih dobili vodo, minilo kar 82 let. Toliko let občanke in občani tega območja že potrpežljivo in ne po lastni krivdi čakajo na vodovod, v tem času so si zgradili lastne kapnice, kar jih je stalo nemalo denarja, v sušnih obdobjih pa so si zagotovili dovoz pitne vode s cisternami, kar tudi ni bilo zastonj. Vse to ostalim občankam in občanom iz Žužemberka, Hinj, Šmihela, Dvora in okoliških vasi ni bilo potrebno, ker so že ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let imeli vodovod iz Globočca.
Kljub temu med devetimi občinskimi svetniki ni bilo razumevanja, da bi komunalni prispevek za vodovod znižali za 30 % in jim s tem na nek način priznali olajšavo za njihova vlaganja v izgradnjo kapnic.
Ljudski pregovor pravi, sit lačnemu ne verjame, le da bi tokrat lahko zapisali, kdor že ima vodovod tistemu, ki ga nima, ne verjame, da bo komunalni prispevek za mnoge od njih, velik, morda celo prevelik finančni zalogaj.
J. M.
