Višje oskrbnine v domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih

(vir: pixabay.com)

S 1. januarjem se je v skoraj vseh domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih povišala oskrbnina. Ta je višja za dva odstotka, razlog so večji stroški dela zaposlenih. Vlada in sindikati javnega sektorja so namreč podpisali dogovor, po katerem se bodo plače večini zaposlenih izboljšale. Ob tem so v vladi zagotovili denar za povišanje plač tistim, ki te prejemajo iz državnega proračuna, za višje plače zaposlenih v socialno-varstvenih zavodih pa dodatnega denarja niso zagotovili.

Zato bo večina teh zavodov višje stroške dela prevalila na oskrbovance. V nasprotnem bi morali znižati standarde bivanja.

Pri nas je tako, da stanovalci v domovih za starejše in ostalih zavodih plačujejo oskrbni del. Velja torej sistem, po katerem zaposlene v oskrbi plačujejo stanovalci in to prek oskrbnin.

Zato se bodo oskrbnine zvišale ob vsakem dvigu plač v javnem sektorju. Januarsko zvišanje pa tudi ni zadnje že dogovorjeno, o tem smo poročali včeraj.

Na težave z zagotavljanjem plač zaposlenih v javnih zavodih opozarjajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov. Sekretar Jaka Bizjak je ob tem povedal, da dvigu plač zaposlenih ne nasprotujejo. Nasprotno, zlasti najslabše plačanim bi jih bilo treba še bolj povišati.

Domovi in zavodi imajo namreč že zdaj velike težave s kadri na najslabše plačanih delovnih mestih, ker so pogoji dela v primerjavi s trgovino in industrijo manj ugodni. Težave imajo pri zaposlovanju vseh kadrov, ki so uvrščeni enako ali nižje od srednjih medicinskih sester. Plače višje uvrščenih pa so v razmerju glede na slovensko povprečno plačo dobre, če jih primerjamo z drugimi članicami EU.

Bizjak je tudi napovedal, da starostnik v Sloveniji lahko pričakuje, da bo iz javnih sredstev (proračunskih blagajn) morda pokritih 30 odstotkov cene potrebnih storitev zanj. Ostalo bo moral pokriti bodisi sam, bodisi svojci.

Precej drugače je to v državah, kjer je dolgotrajna oskrba najbolje urejena. Na Nizozemskem ali na Švedskem starostniki plačujejo manj kot 10 odstotkov cene, več kot 90 odstotkov pokrije namreč država.

Napovedi: Cene oskrbnine se bodo samo še povečevale

Cene oskrbnine se bodo v prihodnje le še povečevale. Razlog so večji stroški dela, dodatno pa se zvišujejo tudi cene energije in hrane. Bizjak navaja, da so energenti in hrana med stroški zavodov po obsegu takoj za stroški dela.

Težava v Sloveniji je tudi v tem, da še vedno nimamo vzpostavljenega sistema dolgotrajne oskrbe starostnikov.

Dokler ne bomo v državi sprejeli zakona o dolgotrajni oskrbi, pa bodo prikrajšani mnogi. Dodatno skrb povzroča tudi dejstvo, da je povprečna pokojnina v Sloveniji le okoli 630 evrov, kar je na pragu tveganja revščine.

Zaradi višjih plač (tudi minimalne) pa se nam v Sloveniji obetajo podražitve še nekaterih drugih storitev. Med drugim tudi povišanje prispevka za dodatno zdravstveno zavarovanje in rtv-prispevka.

A. L.