V kakšnih vodah se kopamo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil priporočila za kopanje na naravnih kopalnih vodah (rekah, jezerih, morju) po regijah. Kopalna sezona na celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra. Kopanje sicer ni povsod varno, pazljiv je treba biti tudi na invazivno tujerodno vrsto školjke, potujočo trikotničarko.

V inštitutu navajajo, da kopanje v površinskih vodah, tj. rekah, jezerih in morju, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi zaradi različnih dejavnikov. V ospredju je mikrobiološka – fekalna onesnaženost površinskih voda, kot na primer zaradi odpadnih komunalnih izpustov in spiranja površin.

Tako imenovana “divja kopališča” (to so nenadzorovane vodne površine) so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, vprašljiva (neznana) je tudi kakovost vode.

V Sloveniji imamo trenutno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč). To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za naravne kopalne vode in na katerih se običajno kopalci zbirajo v večjem številu.

Naravna kopališča imajo upravljavca, za varnost kopalcev skrbijo reševalci iz vode, spremlja se tudi kakovost kopalne vode. Območje kopališča je vidno označeno, vodne površine, namenjene kopanju, so ograjene. Urejeni so dostopi v vodo, sanitarije, prostor za prvo pomoč in za reševalca iz vode, obiskovalci imajo dostop do pitne vode.

Na kopalnih območjih se spremlja kakovost kopalne vode, glede na varnost pred poškodbami in utopitvami pa je kopanje na lastno odgovornost. Kopalcev nihče ne nadzoruje, vodne površine niso vidno označene, zato se kopalci ne smejo preveč oddaljiti od obale – v morju le do 150 metrov, v jezerih do 100 metrov in v rekah do 30 metrov. Lokalne skupnosti skrbijo za postavitev sanitarij in košev za smeti.

Kopalne vode so opremljene tudi z informacijskimi tablami, na katerih je splošen opis kopalne vode z merilnimi mesti monitoringa, nekaj napotkov za varno kopanje in navodila, kako do sprotnih podatkov o kakovosti kopalne vode.

Kakovost kopalnih voda v dolenjski regiji in Beli krajini: Na splošno primerne za kopanje

Na splošno je kakovost kopalnih voda na kopalnih območjih na rekah Krki in Kolpi, na katerih se izvaja spremljanje kakovosti kopalne vode, primerna za kopanje. Kopalne vode so vrsto let razvrščene kot odlične oziroma dobre, redko kot zadostne. Kakovost je močno odvisna od sezonskih vremenskih razmer, kakor tudi vpliva zaledja (spiranje kmetijskih površin, cest), neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda.

V sušnih obdobjih poletja in pri nižjih vrednostih pretoka reke Kolpe je opaziti bolj izrazito zastajanje pene (naravnega izvora) med kamni na določenih jezovih (Srednji Radenci, Vinica, Pobrežje).

V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje še opažajo, da se na mestih, kjer zastaja voda, povečuje cvetenje alg, za kar pa navajajo, da so normalna flora, predvsem na kamnih jezov, zato je potrebna previdnost zaradi zdrsa.

Kakovost kopalnih voda v severno-primorski regiji: Večinoma odlično 

Na splošno je kakovost naravnih kopalnih voda na vseh kopalnih območjih severno-primorske regije (reke Nadiža, Soča in Idrijca) primerna za kopanje. Kopalne vode so po kakovosti že vrsto let razvrščene kot odlične oziroma dobre, redko kot zadostne. Kopanja pa ne priporočajo po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode, zaradi povečanega pretoka pa so reke lahko nevarne tudi zaradi možnosti utopitve (povečana globina vode, motnost, hitrejši tokovi).

Reka Soča je lahko tudi na kopalnih območjih mestoma deroča in polna brzic, zato ne podcenjujmo moči vode in ne precenjujmo lastnih sposobnosti (neplavalci, slabši plavalci, otroci), dodajajo v inštitutu.

Na kopalnih območjih na Soči v Solkanu in Soči v Kanalu se lahko, zaradi uravnavanja pretokov hidroelektrarn, pojavljajo nenadni dvigi gladine in močni tokovi reke Soče, zato je na teh kopalnih območjih potrebna dodatna previdnost kopalcev zaradi nevarnosti utopitve.

Kakovost kopalnih voda na morju: Odlično

Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je že vrsto let odlična, saj prisotnosti bakterij Escherichia coli in intestinalni enterokoki v vzorcih vode zadnja leta skoraj ni bilo zaznati. Kratkotrajna prepoved kopanja je bila v letu 2017 izdana v začetku meseca avgusta na kopališču Plaža hotela Vile park. Komunalna odpadna voda se je prelila v meteorni jašek, ki se zaključi v neposredni bližini kopališča. Ob dogodku je bilo kopanje začasno prepovedano, okvara cevi pa odpravljena. V inštitutu navajajo, da je šlo za enkraten dogodek. Dodatne meritve po tem so pokazale, da je tudi Plaža hotela Vile Park razvrščena v razred odlično, kar velja tudi za vse ostale kopalne vode na morju od leta 2010 dalje.

Možna nihanja kakovosti so le po obilnem dežju ob mešanju padavinske in fekalne vode v preobremenjenih kanalizacijskih sistemih. Vir onesnaženja so lahko tudi nelegalni izpusti fekalij iz turističnih plovil in kopalci sami (ti so lahko ob koncih tedna zelo številni).

Možen je pojav cvetenja morja, ki ga povzroča masovna namnožitev alg ob ugodnih razmerah in prisotnost meduz. Ob prisotnosti meduz v morju je potrebna previdnost zaradi nevarnosti ožiga.

Kakovost kopalnih voda v gorenjski regiji: Odlično

Kakovost naravnih kopalnih voda na Gorenjskem je odlična, vse kopalne vode so primerne za kopanje. Kopanja pa ne priporočajo po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju lahko poveča onesnaženost vode.

Školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha)

V Blejskem jezeru se je v zadnjih letih močneje razrasla tujerodna invazivna vrsta školjke – potujoča trikotničarka oziroma zebrasta školjka (Dreissena polymorpha), ki jo odstranjujejo potapljači.

Školjka je trikotne oblike, na površini ima svetle in temne proge. Ima zelo ostre robove.

Pri stiku s priraslimi ali naplavljenimi lupinami lahko pride do vreznin kože. Rana se lahko okuži. Zato je priporočljivo, da pri hoji po obali in v vodi nosimo zaščitno obuvalo. Svetujejo, naj se kopalci izogibajo dotiku pomolov ter drugih grajenih struktur in vodnih objektov ali naravnih trdih površin v vodi, na katerih bi lahko bile prirasle trikotničarke.

Glede na podatke iz literature in ob upoštevanju navedenih priporočil ocenjujemo, da je vpliv zebraste školjke na zdravje ljudi, ki se kopajo v Blejskem jezeru, majhen.

Školjka se razmnožuje s pomočjo ličink, ki jih s prostim očesom ne opazimo, prav tako težko opazimo tudi mlade školjke, ki se rade pritrjujejo na podlago. Ob rekreaciji v Blejskem jezeru se nam tako lahko ličinke in male školjke oprimejo kopalk in druge vodne opreme, zato ob neustreznem čiščenju le-te obstaja nevarnost prenosa školjke v druge reke in jezera.

Z upoštevanjem naslednjih priporočil, lahko širjenje školjke omejimo:

  1. Kopalke in drugo opremo, ki je bila v stiku z vodo Blejskega jezera (blazine, brisače, maske, igrače …) speremo z vročo vodo (najmanj 45 °C) oziroma namakamo v vroči vodi najmanj 10 minut.
  2. Čolne in vesla je treba natančno pregledati in odstraniti tudi najmanjše školjke ter morebitne ostanke vode, blata ali vodnih rastlin nato pa oprati z vročo vodo in dobro posušiti na soncu.
  3. Pse, ki so se kopali v Blejskem jezeru, je treba skopati in dobro skrtačiti.

Predvsem v Šobčevem bajerju in Blejskem jezeru je možen pojav cvetenja na površini vode, ki se ob ugodnih razmerah pojavi zaradi masovne namnožitve alg, a ga v zadnjih letih v času kopalne sezone ne zaznavajo.

Vir: NIJZ

C. R.