Po objavi Vaše zgodbe v črnomaljski livarni spremembe delno na boljše

Vir: pokolpje.si

Po objavi Vaše zgodbe na portalu Moja Dolenjska so se razmere v črnomaljskem Livarju začele spreminjati. Na boljše, čeprav ne povsod. Plače za marec so, kot je videti, izplačali skladno z zakoni, kar pomeni, da so višje. Pri nekaterih celo za več sto evrov. Nižje za to težko in fizično naporno delo tako niso mogle več biti. Tudi koriščenje letnega dopusta je bolj človeško. Varnostni inženir je odšel. Vseeno pa iz nekaterih delov še vedno poročajo o izredno slabih in kaotičnih razmerah.

Pred skoraj mesecem dni smo objavili zgodbo o razmerah v črnomaljskem Livarju. Podlaga za to je bilo prejeto pismo, nato smo stvari preverili še pri več virih in ugotovili, da se stvari skladajo z dejanskim stanjem.

Razprave na Facebook strani

Po objavi smo dodatne potrditve prejeli še na naši Facebook strani, kjer je bilo več odzivov, ki so potrjevali zapisano. Med drugim je bil tudi zapis, ki je sporočal v stilu “komur ne paše, naj gre”, v naslednjih komentarjih pa je bil zapis, “da takšni, ki imajo delnice Livarja, morajo pač zagovarjati firmo” in pa, da se nekomu pač “fučka, ker sedi v pisarni”. Po teh zapisih je komentator v stilu “Komur ne paše, naj gre” svoj zapis izbrisal. (V uredništvu smo tega še pravočasno shranili.) Nadalje zelo dober komentar je bil: “Adijo pamet, kdor tukaj dela!” In še kako prav je imel.

Informatorje so iskali na vso moč

Po objavi zgodbe so nekateri nato v livarni začeli iskati informatorje, izvajati pritiske, kdo je javnosti povedal za razmere, v kakšnih razmerah delajo in podobno. Po naših podatkih je šlo torej tudi za mobing, za nedovoljene pritiske na zaposlene.

Prišlo je do delnih sprememb, kar je najpomembnejše

Zato smo direktorju matične družbe Livar iz Ivančne Gorice poslali vprašanja, ali je res, da izvajajo mobing. Vprašali smo še, ali spoštujejo zakonodajo s področja zakona o varstvu pri delu, delovne zakonodaje in tudi, kdo je vodja sindikata v podjetju. Odgovora sicer nismo prejeli, iz Črnomlja pa so nas obvestili, da so se v nekaterih delih zgodile spremembe. Po naših virih je bilo na sestankih zaposlenih rečeno, da se bodo plače vzdrževalcem povečale in jim bodo izplačali dodatke. Po drugih virih pa so bile plače za marec že izplačane skladno z zakonodajo, kar pomeni, da so bile pri izplačilih upoštevane vse opravljene delovne ure in nadure ter vsi ostali dodatki, ki zaposlenim pripadajo po zakonu. Spremembe naj bi bile tudi pri koriščenju letnega dopusta, na primer. Če prej ni bilo možno dobiti več dni dopusta v enem delu, je zdaj to drugače. Vseeno pa nekateri še vedno poročajo o izredno slabih in kaotičnih razmerah, ki veljajo v nekaterih oddelkih tega ivanškega obrata v Črnomlju.

Varnostni inženir odšel

In še: varnostni inženir v črnomaljskem obratu Livarne je odšel. Ne vemo sicer, ali na lastno željo ali kako drugače. Prav tako ne vemo niti tega, ali so bile razmere tako katastrofalne zaradi navodil, ki jih je inženir za varnost pri delu prejemal, ali zgolj zaradi njegovega načina dela. Domnevamo, da zaradi prvega, vendar pa je na njemu, da to tudi javno pove, sicer bo obveljalo, da je bilo vse skupaj plod njegove samovolje.

….

26. marca 2017 smo objavili naslednje:

“V črnomaljski livarni, ki je del podjetja Livarna iz Ivančne Gorice, so razmere za zaposlene katastrofalne. Matični Livar je zaradi dolgov v lasti Nove Ljubljanske banke (NLB), zato si glede urejanja plačila zaposlenih podajajo žogico eden drugemu.

Direktor Livarja iz Ivančne Gorice je povedal, da bi zaposleni dobili večjo plačo, ker so poslovali z več kot tri milijonskim dobičkom, pa jim tega ne morejo dati, ker je njihov lastnik NLB. Za res težko delo tako delavci v črnomaljski livarni dobijo le dobrih 700 evrov mesečno, če izplačajo še nadure, na primer 20 ur, pa je to slabih 800 evrov. Za 20 nadur dobijo le dobrih 50 evrov več.

V začetku leta 2015 so opustili eno izmeno, ker so v proizvodnji zvišali taktni čas in ugotovili, da z dvema izmena lahko naredijo enako, isto količino. Uradno so dvoizmensko delo so uvedli zato, da bi prihranili pri električni energiji. Elektropeči so namreč zelo potrošne. Potem pa so proizvodni delavci delali 3 ali 4 dni v tednu, po 12 ur skupaj. Izgledalo je tako, da je bila malica ob 9. uri in to je bil tudi edini odmor do 17.30 ure, ko je delavcem pripadala spet druga malica. Vmes ni bilo nobenega odmora, kaj šele obroka.

Ob zelo težkem delu so bili ljudje vmes še lačni skoraj 9 ur. Ob tem, da jih pozimi zebe (delo je kot bi delal zunaj in je prepih), poleti pa je zelo vroče zaradi vročega železa in neznosnih zunanjih temperatur. Delajo pa nenehno in brez odmorov. Težko fizično delo, brez hrane in tudi oddiha je že v osnovi zelo mučno, pa še 12 ur se dela. 

Res so bili potem doma že od petka ali včasih četrtka, ampak izčrpani. Njihovi mojstri pa delajo tudi v četrtek, petek in še dežurstva opravljajo v treh izmenah. Le kaj delajo, če proizvodnja ne dela? Sindikat ne ukrepa, ker pravi, da nima moči. Če se oglasi kdo od zaposlenih, na kakšnem sestanku, pa dobi črno piko.

Druga stvar je, da jim zmanjkuje zaščitne opreme (tudi najcenejših mask za špricanje, rokavice …). Delo poteka v zelo prašnem prostoru (drobci železa in kremenčevega peska, plin, ki nastaja pri taljenju in prepihavanju železa).

Ob vsem tem plačevanje delovnih ur poteka tako, da si nihče od zaposlenih niti ne more voditi ur, kaj je plačano in kaj ne, saj tega na plačilni listi sploh ni zapisanega tako kot bi moralo biti. Ure manjkajo oz. so zapisane drugače. Nočne delovne ure večinoma pišejo in plačajo kot dopoldansko delo, ker je to za podjetje cenejše.

V poletnem času zaposleni delajo še pri obnovitvenih delih, ampak takrat, ko so prosti, ob dela prostih dnevih. Lani poleti so to delali ob četrtkih, petkih in v soboto. Se pravi ob dnevih, ko si po težkem delu zaslužijo počitek. Obnovitvena dela, kjer so morali sodelovati v svojem prostem času, so bila obnova fasade, urejanje parkirišča (polaganje pločnikov) in košnja trave. Veliko od zaposlenih jih je iz Bosne in Hercegovine, ti so tudi delali ta t. i. obnovitvena dela, saj to znajo delati. Ostali pa so pomagali drugje, pri pločnikih, košnji trave in podobno.

Lani so zaposleni celo sami menjali filtre, ki se nahajajo na strehi podjetja. Imeli so sicer neke maske, ki so v proizvodnji namenjene za špricanje. Sprašujemo se, ali so te maske res dovolj, da bi preprečile vnos saj in plinov, ki se nahajajo v teh dimnikih? Potem so se v podjetju hvalili, da so prihranili. Kaj pa, če bi kdo iz strehe padel in bi se ubil? Kje je tu inšpekcija? Ali ni v Sloveniji podjetij, ki menjajo filtre? Ja, so. Samo plačali bi jih več kot so plačali zaposlene. Nato pa so ji večkrat te ure tudi “zmanjkale” na plačilni listi.

Varnostni inženir vidi samo napake delavcev. Nič od zgoraj naštetega ni opazil. Najbrž takrat ni delal.

V lanskem letu 2016 je bila božičnica skupaj s plačo slabih 800 evrov neto. Božičnice je bilo manj kot 100 evrov neto. Ampak dobičke si delijo tisti, ki pritiskajo na zaposlene.

Pred mesecem dni so ponovno uvedli tretjo izmeno. Vendar pa morajo delavci še vedno enkrat na mesec delati po 3 ali 4 dni tedensko, po 12 ur, ker delajo nodularno litino. V tem tednu (od 27. do 31.marca) pa imajo na seznamu 5 delovnih dni po 12 ur dela, v dveh izmenah, in delajo vse tri linije.

Podjetje dobi veliko delavcev iz držav na območju nekdanje Jugoslavije prek ene od tamkajšnjih agencij. Tem plačajo še manj kot plačajo Slovencem oziroma tistim, ki jih za delo dobijo doma. Tisti, ki jih pripeljejo prek te agencije, dobijo le po 600 evrov mesečno. Gre za težko fizično delo in delo, kot smo ga že opisali. Ljudje, ki delajo na strojih in so kot vodje linije, dobijo preko 1.000 evrov. Ampak, bolj privijejo mašino, bolj težko morajo delati zaposleni na liniji.”

Vaša zgodba je bila objavljena tukaj.

Razmere bomo spremljali še naprej.

T. H.