Šentjernej: Župan o sobivanju z Romi

Župan zelo pohvalno o starejših Romih, strah ga je za naprej, naslednje generacije, ki zdaj prihajajo, o “kapotih” in tudi lačnih v nekaterih naseljih ter napačni socialni politiki v državi.

Na 26. seji parlamentarne Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti so številni zbrani obravnavali položaj romske skupnosti v njihovih okoljih in predlagali rešitve. Iz javno dostopnega magnetograma seje smo tokrat izbrali predstavitev Radka Luzarja, župana Občine Šentjernej.

Uvodoma je povedal, da imajo v občini “približno 300 Romov”. Podobno število kot v sosednjem Škocjanu, pri čemer je šentjernejski župan dodal, da jih pravzaprav niti ne morejo točno prešteti. In v nadaljevanju povedal:

“Imamo pa nekako srečo, ker so ti Romi razdeljeni na pet naselij, to so manjša naselja, tako da so ta naselja kolikor toliko urejena in stvari delujejo. Me je pa strah za naprej.

Poglejte, od teh Romov, od 300 Romov niti en ne dela. Noben ni zaposlen. Če se spomnim 40 let nazaj, je bila polovica Romov zaposlenih in to so bili zelo dobri delavci. Ni nobenega problema z Romi, so inteligentni in marsikateri si tudi želijo delati. In poglejte, samo Revoz potrebuje 300 delavcev in ogromno bi jih lahko dobilo posel tam, ampak je napačna socialna politika, ker je več podpore kot pa v službi.”

Župan je nadaljeval, da gredo stvari v napačno smer. “Situacija je slabša. To pa zato, ker Romi dobijo podporo v denarju in to je narobe. … Naj povem, da v teh naseljih vladajo “kapoti” teh naselij, ki ves ta denar več ali manj kanalizirajo na svojih računih. Ti imajo enormna sredstva na svojih računih. Imajo super avtomobile. Na drugi strani pa so lačni Romi. In nič ne storimo. Pa to vsi vemo. Od centra za socialno delo. Vseh. In poglejte. Rešitev je, da se ta pomoč nameni za elektriko, vodo in podobno ter nujne potrebe, za vse ostalo, drugo obliko pomoči. Ena najpomembnejših stvari je, da otroci morajo hoditi v vrtec. Ker osnovna šola, ko je otrok romski star sedem let, je prepozno.”

Župan občine Šentjernej, Radko Luzar (vir: sentjernej.si)

Povedal je še: “Romi ne želijo svojih otrok dati v vrtec, ker je pač takšna navada. In nato, dobijo večjo socialno podporo, če so otroci doma.” Župan je opozoril, da je treba na tem začeti delati, “če želimo vsaj eno malenkost spremeniti”.

Ker je pred tem tekla beseda tudi o nelegalizaciji romskih stanovanj oz. hiš, se je Luzar vprašal, ali Romi želijo to sploh legalizirati. “Ker se bojijo lastnine. Ker potem so odgovorni za to lastnino. To je tudi eden od velikih problemov. Potem se vprašamo, ali se Romi želijo civilizirati. Smo katerega vprašali?”

Pohvalil je starejše Rome v Občini Šentjernej, ki so delali in so v redu, imajo v redu družine. “Kapo jim dol,” je dejal Luzar in pristavil: “Ampak naslednje generacije, ki zdaj prihajajo, za te me je pa strah. Nasilje, droga in še marsikaj zraven.”

Župan je nato opozoril na državo, zakonodajo, nanašajočo se na legalizacijo in priključke električne energije. “To je treba pač nekako urediti. Jaz ne vem, kako. Župani smo zavezani zakonodaji in ne moremo na črno priključevati Romom, drugim pa ne. Imamo dvojni kriterij in to ni prav.”

Glede dvojnih kriterijev je še opozoril, da so ti tudi drugje, na področju sociale. Dejal je: “Veliko drugih občanov slabše živi kot Romi. Ker nekateri Romi se iz denarja norca delajo in to boli občane in tudi, ko to poznaš v detajle, vidiš, kam gre ta transfer. Gre v napačno smer.”

Strinjal se je, da je treba sprejeti sklepe in narediti korake. Pozval je: “Velikokrat sem bil že na podobnih razpravah, kjer razpravljamo, ne naredimo pa konkretnih akcij, nobenega konkretnega načrta.”

“S tem delamo škodo civilnemu prebivalstvu, Romom in medsebojnim odnosom. Tukaj je treba korake narediti. Vsi vemo za problematiko, pa tega ne rešujemo in “jo kar malo dajemo pod preprogo”. Gre pa res za žgočo problematiko, je pristavil.

Pripis: Radko Luzar je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Župan je prvi mandat. V svoji predstavitvi ima med drugim zapisano: “Vrednote, kot so poštenost, odgovornost, delo, spoštovanje drugih, solidarnost, pomoč in razumevanje moramo postaviti na osrednje mesto, tam kot so nekoč že bile. … Narod, ki nima vrednot in se ne spoštuje, nima prihodnosti.”

C. R.