Šentjernej: Poročilo revizorjev razkrilo precej stvari

Šentjernej (vir: Računsko sodišče RS)

Revizorji računskega sodišča so občini Šentjernej izdali negativno mnenje, pri pregledu poslovanja so namreč ugotovili večje nepravilnosti. Iz poročila je razvidna tudi dinamika razvoja dogodkov o najemu in odplačilih najemnine za prostore občinske uprave. Razkrito je tudi, da so stvari na sodišču, občina pa se z DUTB dogovarja za odkup teh prostorov. Revizorji so pred tem občino enkrat že pregledovali, v času, ko je to vodil Franc Hudoklin in odkrili finančno gledano še večje nepravilnosti kot zdaj.

Računsko sodišče je včeraj objavilo poročilo o pregledu pravilnosti poslovanja občine Šentjernej za leto 2016 – porocilo. Trajalo je precej dolgo, sklep o uvedbi revizije so namreč sprejeli že 7. januarja 2017. Pregled se je nanašal na leto 2016, revizorji so ugotovili, da občina v pomembnem delu ni poslovala v skladu s predpisi in občini izrekli negativno mnenje.

Ugotovljene nepravilnosti

Ugotovitve se nanašajo na pripravo proračuna, rebalansov proračuna in zaključnega računa. V načrtu razvojnih programov občina ni načrtovala dovolj sredstev za celovito izvedbo investicije. Pri investicijah pa je občina v štirih primerih skupno plačala 66.999 evrov več od določenega ali dogovorjenega, pred izplačilom pa ni mogla preveriti pravnega temelja in višine obveznosti, ki je izhajala iz dveh računov v skupnem znesku 2.485 evrov. Vse to se nanaša na skupno porabo 69.484 evrov.

Nadalje občina v enem primeru ni pripravila dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma drugega dokumenta, ki bi vseboval ključne prvine za odločanje o investiciji. V enem primeru je sklenila pogodbo po začetku opravljanja del, v dveh primerih v naročilnico v znesku nad 10.000 evrov brez DDV ni vključila protikorupcijske klavzule. V dveh primerih pred izdajo naročilnic od ponudnika ni pridobila izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika. V štirih primerih pred sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila po pravilih “in-house” pa ni preverila, ali je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen na trgu (izvajalcema je v letu 2016 plačala 501.356 evrov).

O najemu poslovnih prostorov za potrebe občinske uprave

Iz poročila, ki je dolgo 54 strani, je razvidna tudi problematika najema poslovnih prostorov za potrebe občinske uprave. O tem je zapisano, da je občina za najem poslovnih prostorov v letu 2016 plačala 28.019 evrov.

Občina je v letu 2008, ko je to vodil še Franc Hudoklin, z družbo Probanka Leasing sklenila pogodbo o najemu poslovnega prostora za občino za nedoločen čas, z začetkom 10. 12. 2008, z mesečno najemnino 6.458 evrov. Probanka Leasing se je nato 19. 2. 2016 pripojila k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), s tem so se vsa sredstva in obveznosti Probanke Leasing prenesla DUTB.

V pogodbi je bilo tudi določeno, da se občina zavezuje plačevati med drugim tudi stroške za zavarovanje, investicijsko vzdrževanje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter davek na nepremičnine.

K osnovni pogodbi z leta 2008 so bili nato sklenjeni trije aneksi, in sicer:

  •  4. 8. 2012 aneks št. 1, s katerim se je mesečna najemnina povečala na 6.520 evrov,
  • 23. 4. 2012 aneks št. 2, s katerim se je mesečna najemnina zmanjšala na 5.983 evrov,
  • 26. 2. 2015 aneks št. 3, s katerim se je najemno razmerje spremenilo v razmerje, sklenjeno za določen čas do 30. 6. 2016, mesečna najemnina za obdobje od 1. 3. 2015 do 30. 6. 2016 pa se je znižala na 2.454 evrov.

Do jeseni 2014 je bil župan Franc Hudoklin, potem je županovanje prevzel Radko Luzar.

Vendar pa je bil tretji aneks, sklenjen v času Radka Luzarja, sklenjen pod pogojem, da občina v tem obdobju najde bodisi kupca, ki bo z najemodajalcem sklenil prodajno pogodbo za vse poslovne prostore, ki so predmet najema, za kupnino, ki bo znašala najmanj 490.000 evrov, bodisi najemnika, ki bo z najemodajalcem sklenil najemno pogodbo za nedoločen čas za najemnino, ki bo znašala najmanj 5 evrov na kvadratni meter.

V aneksu št. 3 je določeno tudi, da mora občina v primeru, če ne bo izpolnila navedenih pogojev, poravnati razliko med zadnjo dogovorjeno najemnino v aneksu št. 2 in znižano najemnino za obdobje od 1. 3. 2015 do 30. 6. 2016 v skupnem znesku 56.464 evrov.

Predhodno je 26. 2. 2015 soglasje k podpisu aneksa št. 3 sprejel tudi občinski svet. Občina je v obdobju od januarja do decembra 2016 plačevala mesečno najemnino v znesku 2.454 evrov, do 30. 6. 2016 pa ni izpolnila dogovorjenih pogojev iz aneksa št. 3.

Občina je z aneksom št. 3 dogovorila znižanje najemnine na 2.454 evrov, vendar pa je prevzela tudi zavezo, za katero ni mogla jamčiti, da jo bo lahko izpolnila. Takšna zaveza občine nima podlage v javnofinančnih predpisih, so ugotovili revizorji.

Pojasnilo občine: Postopek na sodišču, z DUTB se dogovarjajo za odkup prostorov

Občina je na to odgovorila, da so s sklenitvijo aneksa št. 3 ravnali gospodarno, saj so dosegli nižjo vrednost najemnino od tržne. DUTB pa je nato še osem mesecev po prenehanju veljavnosti aneksa št. 3 občini zaračunaval najemnino, kot je bila ta določena v aneksu št. 3.

Občina je zoper DUTB 28. 6. 2016 vložila tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini, 29. 6. 2016 pa še tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o najemu. Okrajno sodišče v Ljubljani je 11. 1. 2017 na podlagi predloga najemodajalca izdalo sklep o izvršbi, s katerim je občini naložilo plačilo terjatve najemodajalca v znesku 56.464 evrov. Občina je 17. 1. 2017 podala ugovor zoper sklep o izvršbi in ga izpodbijala v celoti. Po vloženem ugovoru je Okrajno sodišče v Ljubljani 19. 1. 2017 izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo.

Postopek se nadaljuje kot pravdni postopek, občina pa se z DUTB dogovarja za nakup poslovnih prostorov.

Revizija v času Franca Hudoklina: ugotovljenih napak za 580.130 evrov

Revizorji računskega sodišča so pred tem poslovanje občine pregledali tudi za obdobje 1999 do 2000. Tudi takrat so revizorji ugotovili več nepravilnosti. Zapisali so, da je takratni župan Franc Hudoklin presegel pristojnosti, saj je odobril izdatke v višini 85,3 milijona tolarjev (preračunano 355.950 evrov), za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu.

Pri treh investicijah, ki so bile izbrane za preveritev, je bilo ugotovljeno, da so bile prevzete obveznosti višje od dovoljenih zneskov, določenih z veljavnim proračunom. Tega je bilo za 36,9 milijona tolarjev (153.980 evrov).

Občina je v Hudoklinovem času pri investiciji Vodovod Tolsti Vrh začela z oddajo javnega naročila, še preden je bila ta zajeta v proračunu občine. Župan Hudoklin je dela tako oddal v nasprotju z veljavnimi predpisi. Šlo je za 70.522 evrov nepravilno oddanih del. Naročila je delil na manjše enote, čeprav bi moral za to objaviti javni razpis.

Za konec: Občina Šentjernej je bila doslej deležna dveh pregledov revizorjev (računsko sodišče v takšni obliki obstaja od leta 1994), kar v Sloveniji ni pogosto.

Obstajajo namreč občine, ki jih Računsko sodišče RS nikakor ne uvrsti na seznam revidirancev, četudi nepravilnosti štrlijo ven na vseh koncih. Pri tem navajajo, da je izbira, koga bodo pregledovali, predvsem njihova in neodvisna.

J. M.