Referendum o migrantih: Kako so glasovali: objavljamo poimenski seznam glasovanja

Da se ve in ne pozabi, kdo si domišlja, da je nadoblast, nad ljudstvom.

Državni zbor je zavrnil predlog za razpis referenduma o migracijah, zahtevo sta vložili SDS in SNS. O migracijah, migrantih in o tem, ali naj bo Slovenija podpisnica t. i. marakeške deklaracije, naj bi odločali prebivalci in prebivalke Slovenije (ljudstvo), ne pa, da se to prepusti vladajočim politikom. Poslanci iz vrst vladnih strank, vključno z Levico, so izvedbo referenduma zavrnili. S smešnim izgovorom so temu nasprotovali tudi v NSi.

Ob koncu prispevka objavljamo glasovanje, iz katerega je razvidno, kako je kdo glasoval. Kdo je bil za, kdo proti, kdo se je vzdržal in koga v času glasovanja ni bilo na seji državnega zbora.

Razprava o razpisu referenduma je bila v sredo, 30. januarja 2019, trajala je kar šest ur, vendar je bila javnost o tem precej slabo obveščena. Na četrtkovem glasovanju pa je za referendum glasovalo 25 poslancev, 54 jih je bilo proti, 11 jih ni glasovalo, od tega jih pet ni bilo navzočih na seji, šest pa se je glasovanja vzdržalo.

Sprenevedanje vladajočih

Vladna večina oziroma poslanci iz vrst strank Lista Marjana Šarca (LMŠ), Socialni demokrati (SD), Stranka modernega centra (SMC), DeSUS, Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Levice so predlog za izvedbo referendum zavrnili. Pri tem so se izgovarjali, da je referendum o tem, ali pristopiti k t. i. marakeški deklaraciji »brezpredmeten«, saj je vlada Marjana Šarca sporno marakeško deklaracijo v Maroku namreč podprla že 10. decembra 2018.

V bistvu je šlo za norčevanje

Vendar pa so v LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SaB in Levici »pozabili«, da sta stranki SDS in SNS zahtevo za referendum vložili že 21. novembra 2018. V vladi, ki referendumu prav tako nasprotuje, in vodstvu državnega zbora so nato namerno zavlačevali in zahtevo uvrstili na sejo državnega zbora, ki je potekala konec januarja 2019. Da so imeli potem izgovor, »da je že prepozno«, »da referendumsko vprašanje ni več primerno …«, ker so deklaracijo že podprli in podobno,

Referendumsko vprašanje bi se v skladu s predlogom iz 21. decembra 2018 (19 dni pred ploskanjem v Marakešu) glasilo: “Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?”

Ne glede na to, da so točko o razpisu referenduma vladajoči uvrstili šele na januarsko sejo, bi bil referendum še vedno smiseln, le referendumsko vprašanje bi lahko nekoliko spremenili.

O tem pa v LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SaB in Levici niso želeli nič slišati, saj jim referendum, na katerem bi o migrantih in migrantski politiki v državi odločalo ljudstvo, ne ustreza. Najbolje je to ponazoril Milan Brglez iz SD (pred tem je bil v SMC, spogleduje pa se z Levico) ko je dejal, da je nedopustno, da bi politika za svoje konkretno ukrepanje ali neukrepanje v zvezi »z izzivom migracij izgovor iskala v odločitvah in čustvih ljudi«. Vladajoči politiki so torej tisti, ki odločajo. Očitno meneč, da so nadnaravna bitja.

Slovenija bi tudi še vedno lahko odstopila od t. i. marakeškega dogovora, ne glede na tisto decembrsko potrjevanje s ploskanjem v Marakešu. Nekatere države so od tega naknadno namreč že odstopile, nazadnje je to storila Brazilija, kakor je to v razpravi povedal tudi poslanec mag. Branko Grims.

Grims je kot uvodni razpravljalec predlagateljev referenduma še povedal, da bodo dogovoru o migrancijah oz. t. i. marakeški deklaraciji sledili številni zakoni in druge pravne rešitve, katerih podlaga bo prav ta deklaracija.

Slovenski pristop k deklaraciji pa bo imel za prebivalstvo bistvene in lahko tudi usodne posledice.

Tokrat je presenetila Nova Slovenija (NSi), kjer je vodja poslanske skupine Jožef Horvat povedal, da v stranki zahteve za referendum ne podpirajo, kot razlog zakaj so proti, pa je dejal: »Oblast je zelo jasno rekla, da ne bo spoštovala volje ljudstva.« In v NSi so pokleknili. Ne vsi, nekaterih poslancev iz NSi v času glasovanja ni bilo v parlamentarni dvorani, nekateri so bili, pa niso glasovali.

Kako je šlo glasovanje, objavljamo v nadaljevanju

ZA izvedbo referenduma o migracijah so glasovali: Anja Bah Žibert (SDS), Franc Breznik (SDS), Nada Brinovšek (SDS), Zvonko Černač (SDS), Boris Doblekar (SDS), Karmen Furman (SDS), Branko Grims (SDS), Eva Irgl (SDS), Jani Ivanuša (SNS), Lidija Ivanuša (SNS), Janez Janša (SDS), Alenka Jeraj (SDS), Franci Kepa (SDS), Danijel Krivec (SDS), Jožef Lenart (SDS), Suzana Lep Šimenko (SDS), Tomaž Lisec (SDS), Anže Logar (SDS), Žan Mahnič (SDS), Bojan Podkrajšek (SDS), Marko Pogačnik (SDS), Marijan Pojbič (SDS), Franc Rosec (SDS), Andrej Šircelj, (SDS) in Jože Tanko (SDS).

PROTI izvedbi referenduma so glasovali naslednji poslanci, ki prihajajo z našega (obmejnega) območja ali so z njim kakorkoli povezani: Predrag Baković – Kočevje (SD), Matjaž Han – Radeče (SD), Violeta Tomić – Metlika (Levica) in Igor Zorčič – Brežice (SMC).

GLASOVANJA SO SE VZDRŽALI naslednji poslanci, ki prihajajo z našega (obmejnega) območja ali so z njim kakorkoli povezani: Ljudmila Novak – Ribnica (NSi), glasovanja se je vzdržala, Blaž Pavlin – Trebnje (NSi), glasovanja se je vzdržal, in Dušan Šiško – Krško (SNS), v dvorani ga ni bilo.

V nadaljevanju objavljamo rezultate glasovanja o predlogu za razpis referenduma o migrancijah.

Iz pregleda je razivdno, da je bilo v dvorani državnega zbora navzočih 84 poslancev od 90 (oznaka kvorum), 25 poslancev je glasovalo ZA referendum, kjer bi o migrantih odločali prebivalci in prebivalke, 54 pa jih je bilo proti.

Rezultati glasovanja so objavljeni tukaj: dz-rs.si

J. M.