Proces JBTZ je v boju za človekove pravice poenotil ljudi različnih prepričanj in vzbudil prve težnje po neodvisni državi Sloveniji

Aretacija Janeza Janše pred 30 leti.

Ivan Cankar: »… da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!«

Mineva 30 let od aretacije Ivana Borštnerja, Janeza Janše in Davida Tasiča ter kasnejšega procesa proti četverici JBTZ. Sodni proces na vojaškem sodišču brez možnosti obrambe za obtožene je vzpodbudil nastanek Odbora za varstvo človekovih pravic pod vodstvom Igorja Bavčarja in množična zborovanja pod geslom: »Odločno, vendar mirno in dostojanstveno za obrambo svobode in človekovih pravic«. Ta čas pomladnega vrenja pomeni prelomnico v zgodovini slovenskega naroda.

Proces proti JBTZ je poenotil ljudi

Proces proti JBTZ je v boju za svobodo in človekove pravice poenotil ljudi različnih prepričanj in vzbudil prve težnje po neodvisni državi Sloveniji. Še bolj izjemno v dogajanju pred 30 leti pa je, da je proces proti četverici v slovenskem narodu sprožil pogum in srčnost, ki sta nas kot narod ohranjala skozi stoletja. Ob preizkušnjah, ki so izbrisale z zemljevida narodov mnoge večje narode, sta prišli ti dve narodovi lastnosti na dan in nas združili. Ob vseh zgodovinskih prelomnicah je bilo tako.

O tej moči slovenskega naroda je pisal tudi Ivan Cankar, ki je po koncu 1. svetovne vojne zapisal: »Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim – nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!«

Bodimo ponosni na tiste, ki so zbrali pogum in zaupali

Lahko smo ponosni na pogum in vero vseh, ki so pred 30 leti prepoznali izjemnost zgodovinskega trenutka, zbrali pogum in zaupali, da je stvari mogoče in jih je tudi treba spremeniti. Zato, da bi nam bilo vsem bolje. Za to so tvegali svojo svobodo. S tem pristnim uporom proti krivicam in zatiranju človekovega dostojanstva se namišljeni borci za enakost, ki pod krinko strpnosti razdvajajo narod in netijo nestrpnost, nikoli ne bodo mogli primerjati.    

Slovenija potrebuje pogumne in modre voditelje

Sporočilo o dogodkih pred 30 leti so poslali iz Slovenske demokratske stranke. Hkrati so spomnili, da so pred nami volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Napisali so, da v Slovenski demokratski stranki želijo, da se državljanke in državljani v dneh, ko se odločamo o tem, komu zaupati vodenje države v prihodnje, spomnijo, da Slovenija potrebuje pogumne in modre voditelje. Takšne, ki bodo znali živeti in delati za druge, ki se trudijo videti skozi oči drugih, ki jim je dobro skupnosti vsakdanja skrb. Takšne, ki imajo Slovenijo v srcu. Da se bo slovenski narod po volitvah, 3. junija »opranih duš in srca, pomlajen, dvignil kvišku«. Zaključili so: “Vse dobro, Slovenija!”

C. R.

Komentarji